Včasih se med sošolci v razredu vname prepir, morda nastanejo skupine znotraj razreda ali pa celo ves razred nekoga izloči. Če se nasilje stopnjuje, se otroci med sabo ne pobotajo, je potrebno posredovanje odraslih.
Kako prepoznamo znake nasilja, kako ugotovimo, da je otrok žrtev fizičnega ali verbalnega nasilja, smo vprašali mag. Katarino Kesič Dimic, profesorico defektologije.
O med-vrstniškem nasilju govorimo, kadar nekdo nekoga neprestano neprijetno ogovarja, ga ustrahuje, fizično obračunava z njim ali od njega izsiljuje denar in ostale materialne dobrine. Taka dogajanja se lahko vrstijo v šoli (največkrat med odmori), na poti v šolo ali v neposredni bližini le-te.
Obstaja več vrst in načinov med-vrstniškega nasilja. Med najpogostejše štejemo:
• zmerjanje in draženje otroka z zbadljivkami, kletvicami;
• potegavščine, ki otroka spravljajo v težave;
• ščipanje, pretepanje, grizenje, porivanje;
• grožnje in ustrahovanje (tudi preko telefonov in spleta);
• jemanje in uničevanje osebnih stvari;
• odvzem denarja;
• hujskanje prijateljev proti otroku;
• širjenje neresničnih govoric o otroku;
• nagovarjanje h kraji;
• napad na otroka druge veroizpovedi, barve kože, različnih motenj.
Starši lahko zelo hitro opazijo, da se je pri njihovem otroku nekaj spremenilo. Če ne gre za navzven vidne spremembe, se zagotovo spremeni otrokovo vedenje in njegov odnos do šole. Starši ne smejo nikoli podvomiti v otrokova pripovedovanja in iskati vzrokov za napad v žrtvi. Pogosto se zgodi, da napadalec (ki se seveda vedno v naprej pripravi) dejanje odigra tako, da krivec izpade žrtev. Z otrokom se moramo o zadevi temeljito pogovoriti in mu zagotoviti določeno rešitev. Čim prej se moramo oglasiti tudi pri šolskem vodstvu in povedati za napad. Vsaka šola bi morala takoj odreagirati na vsak najmanjši napad.
Starši morajo biti pozorni na naslednje znake pri otroku:
• raztrgana oblačila;
• uničene šolske potrebščine;
• modrice in odrgnine;
• anksioznost;
• nespečnost, nočne more;
• izguba apetita;
• izguba prijateljev;
• nenaden padec šolskih ocen;
• žalost, razdražljivost, umaknjenost v svoj svet;
• nelogična pot v šolo (kar naenkrat se odloči, da bo v šolo hodil po veliko daljši poti);
• nasilje do sorojencev;
• izogibanje obiskovanju šole;
• izmikanje denarja staršem.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Kdaj začeti z učenjem drsanja in kako?
Vaditeljica drsanja Eva Pirih je odgovorila na najbolj pogosta vprašanja staršev glede drsanja in otrok.
6
S kolesarsko vzgojo do večje varnosti
Program Varno na kolesu že sedmo leto povezuje najmlajše kolesarje, letos že več kot 3.300 učencev iz 90 šol. V članku p...
6
Ali naj otroci gledajo novice?
Če si vaš otrok zaželi gledati novice, je dobro, da pred tem veste nekaj stvari.
5
Z otrokom se je treba pogovarjati!
Otroci so naš največji zaklad. Neštetokrat zapisana besedna zveza, s katero se bo najverjetneje strinjal vsak starš. Vse...
4