Preverite, kaj stoji za otrokovim odporom oz. zavračanjem.

/11 /11

"S tem, ko se otroci vključujejo v različne aktivnosti in preizkušajo številne interese, pravzaprav spoznavajo sami sebe - spoznavajo svoje občutke in tako vse bolje razumejo, kaj jim je všeč in kaj ne. Naloga staršev je, da smo v tem procesu njihovi glavni oporni stebri, ki jih spremljajo pri pridobivanju novih izkušenj in smo vedno tukaj zanje, ko potrebujejo našo pomoč.

Če to svojo nalogo dobro opravljamo, v takšnih situacijah, ko se na primer otrok želi izpisati iz neke dejavnosti, lažje ocenimo, ali gre za enkratno neprijetno občutje, ki ga lahko spremenimo v izziv in otroka opogumimo, da se z njim sooči, ali pa gre enostavno za to, da se otrok v aktivnosti več ne počuti dobro, ga več ne zanima ali se v tistem okolju ne počuti dobro in mu ne more zaupati.

Starši, ki imajo s svojim otrokom dober odnos, po navadi hitro ugotovijo ali so vsaj pripravljeni raziskati, kaj otrokov odpor, upor, jeza, žalost, strah ali zavračanje pomenijo," na večno starševsko dilemo glede vztrajanja v obšolskih dejavnostih in hobijih odgovarja doktorica znanosti s področja zakonske in družinske terapije Petja Kovačevič. 

Potrebe pred želje

Kako pravzaprav izbrati obšolske dejavnosti, da bodo prave in jih ne bo preveč? "Ko iščemo aktivnosti za otroka, se pred nami pojavi ogromno različnih možnosti. Toliko zanimivih, privlačnih in uporabnih dejavnosti, da je res težko izbrati le eno ali dve. Navdušeni nad izbiro pa so seveda tudi najmlajši. Kot bi se pojavili v trgovini s sladkarijami in bi lahko izbrali le eno. Tako se starši znajdemo pred precejšnjim izzivom: čeprav želimo slediti otrokovim željam, mu moramo pomagati narediti izbor in mu pri tem postaviti mejo po lastnem občutku in presoji. Ter si ob tem zaupati, da smo se dobro odločili," svetuje Kovačevičeva in dodaja, da pri izbiri aktivnosti ne pozabimo na pravo ravnovesje med otrokovimi željami oz. zahtevami in potrebami.

"Še posebno pri predšolskih otrocih in v prvih razredih osnovne šole je potrebno v obzir vzeti tudi otrokove zmožnosti in njegov celostni ritem dneva. Če se nam zdi, da je otrok močno obremenjen s šolskih delom, je v popoldanskem času bolje dati prednost neorganiziranim aktivnostim, kot je prosta igra, kjer si lahko otrok sam narekuje tempo, sledi lastnim potrebam in lažje prisluhne lastnemu počutju. In ne pozabimo, da otroci potrebujejo tudi počitek od socialne dinamike, v katero so vključeni v šoli in drugih aktivnostih skupaj z drugimi otroki," starše opozarja sogovornica.

Dovolj proste igre

Vse športne, ustvarjalne, glasbene, kulturne, plesne, raziskovalne ... obšolske dejavnosti so seveda odličen poligon za otrokovo učenje in zabavo, toda pri tem ne smemo pozabiti na pomen proste igre. "Večino dneva so otroci vpeti v strukturirane aktivnosti - tako v šoli in vrtcu kot doma, ko nam sledijo pri domačih gospodinjskih opravilih in opravkih. Vendar pa je v resnici otrok najbolj aktiven v prosti igri, ki je v varnem okolju prepuščena njegovim idejam in domišljiji. Prosta igra naravno spodbuja otroško motivacijo in samoiniciativo, skozi njo oz. v stiku sam s sabo pa otrok razvija tako motorične kot socialne in komunikacijske kompetence ter sposobnost zaznavanja okolja, ki ga obdaja," dragocene prednosti proste igre izpostavlja Kovačevičeva, ki zato staršem svetuje, da se pri odločanju in izbiranju obšolskih dejavnosti vprašajo, koliko časa bo otroku preostalo za prosto igro doma in v naravi, pa tudi v družbi staršev. Igra oz. skupna dejavnost, v kateri tako otrok kot starš uživata in se zabavata, je namreč odlična priložnost za poglobitev stika, večjo povezanost in boljšo kakovost odnosa.