|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Pariz, vive la France!

Tina Bregant, dr. med., 24.1.2010
V večernih urah smo se spravili v avto. Otroka in jaz obdani z blazinami in odejicami, mož pa z zalogo Red bulla in čokoladic. Da, mi se lahko pohvalimo s turbovoznikom – atijem, ki zanesljivo vozi vso noč. Ati – super si!

image
/91


Sem svobodnega, radoživega in svobodomiselnega duha, rada dobro jem in pijem, sem samosvoja in zelo malo reči v življenju obžalujem. Ugaja mi torej bonvivantski duh Francije. In tako vsako nosečnost, vedno bolj številčni, plezamo na Eifflov stolp.


Potovanje

V zimskih počitnicah smo sklenili, da sem s svojim trebuhom malo manj navdušena nad smučarijo, bi pa zmogla kakšno manjšo družinsko avanturo. Mogoče Francija, Pariz? Zakaj pa ne? Radi bi videli deželo pravljic Disneyland, Eifflov stolp, v Caenu pozdravili Orco, doživeli romantiko Le Mont-Saint-Michela, pojedli kakšno dobro fois gras na hrustljavi baguette, sir z žlahtno plesnijo zaradi zoprne Listerije žal odpade, lahko pa kakšen tartine namesto tega ... Ker sva z možem Evropo prekrižarila večkrat počez, načrta vožnje nisva imela – pot je bila nedvoumna: čez Salzburg, Munchen, Stuttgart, Karlsruhe, mimo Metza do Pariza. Ker je za iskanje lokalnih cest, prenočišč in le-domačinom-poznanih posebnosti dobro imeti navigatorja, smo si izposodili Micko-Garmina. Šarmanten glas je potrpežljivo najavil zavijanje, ga nato ponovil in nato stoično preračunaval »bližnjice«. Skratka, ni se jezil: »Desno. Zdaj desno! Ja?!! ... Pa sem ti rekla, da zavij desno!« Da bi se izognili družinskim trenjem, priporočam »Micko«, čeprav sta se potem otroka zelo suvereno spakovala: »Držite se desno. Preračunavam.«


V večernih urah smo se spravili v avto. Otroka in jaz obdani z blazinami in odejicami, mož pa z zalogo Red bulla in čokoladic. Da, mi se lahko pohvalimo s turbovoznikom – atijem, ki zanesljivo vozi vso noč. Ati – super si!


Sneženje pred Salzburgom je nas tri malo prebudilo, ko je mrzel zrak popihal pod odejice, na srečo pa nas je v Franciji pričakala prebujajoča pomlad, ki je prihajala z Atlantika. Sončni vzhod smo dočakali na zeleni črpalki pred Disneylandom.


Pariz–Disneyland

Oboroženi z malico (ja, se precej prihrani, če odštejemo kečap na majicah in poli salamo pod sedeži) smo bili med prvimi obiskovalci. Vstopnice so sicer drage, skoraj 200 € za 4-člansko družino, ampak za en dan v deželi pravljic – naj bo.


Izbrali smo klasični del parka s Sneguljčico in z Indiano Jonesom. Del parka, kjer so sodobni junaki – pošasti iz omare, Nemo, Levji kralj in drugi – pa smo prihranili za naslednjič. Pravljični grad Trnuljčice v sredini in brezhibno nališpane hišice, čiste potke in prijazni junaki so nas vodili od enega doživetja k drugemu. Pobrali smo nekaj hitrih dostopov – superfast oz. fast passov, da nam kasneje ni bilo treba čakati v vrsti. Kasneje se je izkazalo, da se splača pobrati VSE fastpasse, saj jih do poldneva že zmanjka. Torej naš nauk za naslednjič: najbolj prizadeven član družine – pri nas pač ati – naj obrede vse avtomate za hitri dostop, najbolj atraktivna doživetja pa naj vzame kar dvojno! Tako boste skrajšali čakanje v vrsti s 30 na 5 minut.


Omedlevanje pri pospeških mi ne diši, zato sva se s petletno Brino zabavali pri slončku Dumbu, konjičkih, princeskah, desetletni Bor pa z atijem na poletu v vesolje, z Indiano Jonesom in vlakcu smrti. Doza adrenalina je primerljiva Gardalandu, so pa dogodivščine za najmlajše bolj ljubke in prijazne ter tudi številčnejše. V celoti je park bolj urejen (čist, obnovljen) kot Gardaland. Vsa družina je uživala: skupaj smo leteli s Petrom Panom nad Londonom (oh, še mami je vzdihovala, kako je lepo), Sneguljčico, pirati, ... Svet Disneyevih junakov tu oživi. Zdaj vsi v družini vemo, da je v domišljiji vse mogoče. In kot zanalašč se je iz neke jame kadilo, smrdelo kot v živalskem vrtu ali v hlevu in tam je bil ... Pravi zmaj. Ati ga je dražil, zmaj pa je začel prav besno praskati s kremplji in sumljivo pihati. Še preden se je zmaj zares razjezil, smo pobegnili ...


Plezali smo na drevesa, se potikali po labirintih in skrivnostnih ladjah. Obredli smo vse, dokler se ni znočilo in je mrak padel na Mississipi in so se zaslišale otožne orglice ... Prijetno utrujeni smo zapustili čarobno mesto. Čakalo nas je spanje v najbližji Formuli 1, ki je neke vrste družinski hotel. Ni ravno luksuzen ali romantičen hotel, za prespat in umit se pa je dovolj dober. Kar popadali smo v postelje.


Pariz–Pariz

Francoski zajtrk s sveže pečenimi croissanti med prebujajočim zelenjem nas je zapeljal na podeželje. V zimskih mesecih ni odprto niti Morje sipin (smo si pa ogledali, kako nastajajo peščene skulpture) niti Asterixov park, zato smo pot nadaljevali v Pariz. Najprej Eifflov stolp – impresivna 324 m visoka železna konstrukcija, težka 10 tisoč ton. Otroka sta bila presenečena: od spodaj je marsikatera stolpnica izgledala višja, potem pa smo bili najvišji mi! Otroka sta bila tako navdušena, gledala sta »luknje, ki stojijo v zraku«, da smo prebili kar 4 ure na stolpu. Zabavali smo se z Gusom, ki nas je popeljal skozi zgodovino stolpa. Nato smo nadaljevali izlet po mestu. Kar z rdečim avtobusom, ki ni poceni (20 € na osebo), nudi pa lep razgled. Bor je bil navdušen nad zlatimi kipi in kupolo Invalidov. Vse je poslikal, fotografije pa so skoraj profesionalne! Ko smo se vozili mimo, sta se otroka čudila, kako velik je Louvre. Prav smo se odločili, da gremo raje drugam. Za vsak slučaj pa smo si na internetu ogledali umetnine – Splav meduze, Mono Lizo, Hamurabijev zakonik, …–, če bi nas dež pregnal pod streho muzeja in bi se otroka igrala iskanje zaklada. Ker pa je bilo sonce toplo, smo si Pariz raje ogledovali od zunaj. Naslednji dan smo šli v muzej znanosti, kjer smo se igrali z našimi očmi, s sluhom in z možgani. Naučili smo se, da niso vse banane sladke, da je sladkorni trs super rastlina, ki pretvori največ CO2, zadrži vodo, raste hitro in ekonomično, ... Seveda smo občudovali tudi nastanek Lune in trk asteroida v planetariju. Ker je vse v kleni francoščini, je bilo potrebno več prevajanja. Je pa francoščina zelo šarmanten in seksi jezik, četudi razlagaš, kako se spreminja frekvenca svetlobe. Sem se pa zelo zabavala, ko so Francozi pokomentirali našo družino. Ponudili so zanimivo razlago: mami je Francozinja, ati je Anglež (sledil je bolj kisel atijev nasmeh), otroka pa, hm, mogoče glasna kot Italijana?


Pred muzejem je zanimiv park z IMAX-om in mamljivo parkirana podmornica, a sklenili smo, da bomo vojaško vzgojo izpustili. Še posebej, ker smo bili namenjeni v Caen, kjer se ni mogoče izogniti drugi svetovni vojni. Gradove v okolici Pariza smo pustili za bolj odrasle čase in se raje napotili na severozahod.


Le Mont-Saint-Michele

V Normandiji smo se sprehajali po pomladni travi, izpustili pa smo krvave ravnine bojev med 2. svetovno vojno. Omaha in Utah beach sta si prislužili atijevih in maminih pet minut: ati je razmišljal o strategiji napada, mami o nesmiselnosti vojn, otroka pa sta ob tem modrovanju seveda zavijala z očmi. Zato smo tudi Dead man's corner prihranili za čas, ko bodo otroci v puberteti (ali še kasneje). Raje smo se odpravili proti spokojnemu Le Mont-Saint-Michelu, čudovitemu mestu – samostanu iz 8. stoletja, ki je pravi labirint. Zgodovina šepeta o skrivnostnih jezdecih, varuhih reda. Kdo ve, morda pa je sveti gral tu nekje? Galebi, morje, igra svetlobe na oceanu – prava romantika, kozarec calvadosa pa je le še pika na i.


Nadangel Mihael se je bleščal v večernem soncu in otroka sta zaskrbljeno pogledovala proti morju. Kdaj bo zalilo parkirišče? Ali bo morje prihrumelo ali se bo zahrbtno priplazilo na ravnico? Ko smo že malicali croissante in chocolat mousse, je morje steklo mimo nas kot reka. Jaz sem se oblizovala, saj sta bila otroka polno zaposlena – ves čas sta se zadovoljno pogrezala v blato. Čaplje in galebi so očitno navajeni turistov, saj so se mirno sprehajali mimo nas in mimogrede dobili še kak priboljšek. Nabrali smo še školjke, nato pa se blatnih čevljev odpravili domov. Vive la France!


Drobižki – nasveti

* Spanje: Poceni hoteli ob cesti so npr. Formula 1, B&B ipd. Za zelo malo denarja, približno 40 €, prespi 4-članska družina v čistih posteljah, se zjutraj stušira in za doplačilo približno 15 € tudi solidno zajtrkuje. Samo enkrat pa smo naleteli na hotel Formula 1, s katerim nismo bili zadovoljni: stranišča in tuši so bili na hodniku, soba pa je bila zelo majhna in hladna.

* Hrana: Brez priporočil, ker se da tudi v navadnih gostilnah za 10 € pojesti odlično kosilo. Sicer se je pa težko upreti vsem patisserijam, boulangerijam, ... In otroci vedno brez težav dobijo še sladoled.

* Sporazumevanje: Francoščina – da predahnete od angleščine in preidete na romantiko.

* Tri najboljše stvari:

  1. Disneyland, ker je res kot iz pravljice (precej bolj urejen, čist in pravljičen kot Gardaland).
  2. Eifflov stolp, ker je tako poln lukenj, pa vseeno stoji.
  3. Le Mont-Saint-Michele zaradi romantike (za mami in atija) ter plitve vode in blata (za otroke).

* Sladkorček: V Franciji imajo otroci in nosečnice prednost. Že na vhodu muzejev in galerij dobite vstopnice preko vrste. Če boste z otroki v restavraciji, bodo do njih (in tudi do vas) še posebej pozorni.



Članek objavljen v Ringarajine iskrice, December 2009

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Slap Peričnik
Kaj je slap? »To je velika voda, ki teče iz planin.«, »To je voda.«, »To je reka, ki teče po skalah.«, so odgovori vrtče...
3
Jeruzalemske gorice
»Potujemo v Jeruzalem in kdo gre z nam? Od tam naprej pa v Betlehem in ti greš z nam!«, poje priljubljena otroška ljudsk...
3
Družinski izlet za ljubitelje ptic
Ta vikend bomo raziskovali Bizeljsko, kjer v opuščenem peskokopu Župjek živi slovenska največja in najstarejša gnezdilna...
3
Na izlet v Škratovo deželo
Ste že kdaj videli škrate? Ne? Potem pa se le odpravite na obisk Škratove dežele, ki jo boste našli le streljaj od Kranj...
3



Reka Sava
photo
Sava je dolga 944 km, od tega je 220 km na slovenskih tleh in je naša najdaljša reka. Njeni glavni pritoki v Sloveniji s...
5 TOP destinacij za letošnje poletne počit...
Še ne veste, kam bi se letos odpravili na poletne počitnice? Pripravili smo vam 5 TOP predlogov, pri katerih lahko izkor...