Pljub Sfinge

Tempelj v Egiptu

/31 /11

Ko se zahajajoča svetloba ujame v stebre mogočnih templjev in sonce za piramidami utone v puščavo, je čas, da se feluke z Nila varno vrnejo v pristan. Nastopita mir in spokojnost. Nasprotno pa postane ob mraku že tako močan mestni vrvež še bolj živ. Neskončne množice ljudi na ulicah, ki se prerivajo, barantajo, pogovarjajo in kričijo. Med njimi se valijo reke avtomobilov, katerih vozniki brez vzroka trobijo. Mesta, nabita s čustvi in energijo.

To je Egipt. Skrivnostna in nenavadna dežela. Dežela puščave in veličastne reke, ki daje življenje. Dežela, kjer se prepletata sodobni način življenja z ostanki mogočne civilizacije, kjer je neustavljiva energija današnjih prebivalcev pravo nasprotje miru in spokojnosti templjem, grobnicam in puščavi. Dežela, ki jo je vredno obiskati. Pridružite se nam na potovanju po poteh velikih faraonov.

Piramide – Hiše večnosti

Ko pomislimo na Egipt, zagledamo pred seboj piramide. Veličastne zgradbe, ki naj bi bile poslednje bivališče egipčanskih kraljev, faraonov.

Kdo so bili faraoni

Faraoni so bili egipčanski kralji. Egipčani so verjeli, da je bil prvi kralj Egipta bog sonca Re, vsi kasnejši faraoni pa njegovi sorodniki. Zato je bil faraon sveti človek in utelešenje boga. Zaradi prepričanja o posmrtnem potovanju v onostransko življenje, so trupla mumificirali in faraone pokopavali z najimenitnejšimi oblačili, nakitom in zakladi v piramide ali grobnice v Dolini kraljev.

»Vzhod predstavlja rojstvo, življenje. Tam, kjer sonce zahaja, je konec.« Zaradi tega prepričanja starih Egipčanov ležijo piramide na zahodnem bregu Nila. V okolici Gize jih je bilo postavljenih več kot 80. Nekatere med njimi so porušene in pozabljene. Največje in najmogočnejše ležijo na obrobju Kaira, kjer se mesto dotakne puščave. Keopsova, Mikerinova in Kefrenova spadajo med največja čuda sveta.

»Vse stvari se bojijo časa, toda čas se boji piramid.« Zato so veliki graditelji piramid verovali, da je počutje njihovega kaja (faraonove žive duše v posmrtnem življenju) odvisno od ohranjenosti njihovih trupel. Piramide so gradili kot velikanske in nepredirne grobnice.

Nihče natančno ne ve, zakaj so takšne oblike. Nekateri menijo, da so kazale proti soncu oz. naj bi predstavljale sončne žarke. Stopnice na piramidah vodijo v nebo, kamor naj bi potovale duše pokojnikov. Prvi popotniki so bili prepričani, da so polne zakladov, drugi so pod vtisom biblijskih zgodb verjeli, da so to stare žitnice v katere je Jožef skril žito in rešil Egipt pred lakoto.

Velike piramide so pripadale faraonom, manjše, ki jih je v bližini kar nekaj, pa so bile namenjene faraonovim ženam in sestram.

Sfinga

V bližini veličastnih piramid naletimo na Sfingo. Nenavadno figuro s človeškim obrazom, levjim telesom in kraljevsko brado naj bi dal narediti Kefren. Sin velikega faraona Keopsa je pri gradnji piramide za svojega očeta našel obronek iz mehkega apnenca. Obraz sfinge naj bi dal izdelati po lastni podobi.

Odmaknite se s ploščadi, kjer kraljujejo vsiljivi gonjači kamel in si oglejte zadnja bivališča kraljic. Prisluhnite tišini grobnice in se v mislih prestavite v čas velikih faraonov.

Članek objavljen v Prostočasnik, poletje 2008