Zgodbe boste z veseljem prebirali tudi z otroki. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Paramhansa Jogananda je ime, ki ga pozna vsak, ki se spoznava z duhovnim življenjem in meditacijo. Indijski jogi in učitelj je poudarjal, da je treba združiti aktivno življenje in meditativne prakse. Povedal je, da je njegovo poslanstvo učiti na zahodu, da pa je duhovnost univerzalna in da ima vsaka religija bistvo enako. Njegova najbolj znana knjiga je Avtobiografija jogija, ki je postala ena najbolj branih duhovnih knjig na svetu (navdihnila je tudi znane, med drugim Steva Jobsa, Georga Harrisona in Elvisa Presleya).

Kaj je učil?

Njegovi ključni koncepti so bili:

- Cilj življenja je doživeti enotnost z bogom prek meditacije

- Nujno je poznati in raziskovati sebe: tako najdeš trajno zadovoljstvo in srečo

- Duhovno moč lahko dosežemo tudi v vsakdanjem življenju

- Duhovnost je univerzalna

- Razvijati je treba pozitivne kvalitete: ljubezen, sočutje, usmiljenje, nesebičnost

Zgodbe iz Joganandove mladosti

Da pa bi videli, kako se je veliki jogi izoblikoval v takšno osebnost, je Swami Kriyananda, neposredni in tesni Joganandov učenec zapisal zgodbe iz njegove mladosti.

Knjiga Zgodbe iz mladosti Mukunde Lala Ghosha, pozneje svetu poznanega pod redovniškim imenom Paramhansa Jogananda, lepo dopolnjuje Joganandovo avtobiografijo duhovne klasične uspešnice Avtobiografija jogija.

Ljudje se pogosto motijo, ko enačijo duhovno življenje z dolgočasnostjo in previdnostjo. Te zgodbe naj bi pomagale razbliniti to iluzijo. Mukunda je s svojim izostrenim smislom za humor in ljubeznijo do potegavščin svoje bolj umirjene sosede pogosto spravil iz umskih zagat. Osebnost, ki se kaže v teh epizodah, je radoživa, sočutna, otročja, a hkrati odločna, zvesta, globoko zaljubljena v Boga in sposobna se s svojimi prepričanji postaviti po robu svetu.

Zgodbe so napisane na podlagi resničnih epizod iz mojstrovega življenja približno od šestega do sedemnajstega leta. Nekatere od njih so Swamiju Kriyanandi povedali Joganandovi sorodniki, druge pa prijatelji iz otroštva. Največ pa mu jih je povedal mojster sam. Pri teh pripovedih sem si privoščil le dodajanje površinskih podrobnosti za pesniški poudarek in občasno združevanje posameznih epizod (prekratkih, da bi bile samostojne) v eno zgodbo.

Knjigo lahko dobiš TUKAJ<<.