|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Prečkanje ceste ni mačji kašelj

Pavla Kliner, 24.5.2010
Prečkanje ceste je za otroka sila resno in pogosto tudi stresno opravilo. Postopoma, a vztrajno ga urimo v tehnikah pravilnega prečkanja ceste na različnih prehodih za pešce.

image
/11


Preden bo otrok zrel za samostojno prečkanje ceste, ga moramo postopoma naučiti izbrati najvarnejša mesta za prečkanje ceste, mu priučiti navado, da se vedno ustavi pred robom pločnika ter sposobnost opazovanja prometa in presojanja, kdaj lahko prečka cesto. Nikoli se ne naveličajmo naših malčkov uriti v dejanskem prečkanju ceste. Na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poudarjajo pomembnost upoštevanja osnovnih pravil pri prečkanju ceste. Ne bo odveč, če jih na kratko skupaj obnovimo, kajti prečkanje ceste res ni mačji kašelj. Ne za odrasle, kaj šele za otroke …


Prečkanje, kjer ni prehoda za pešce

Otroka je potrebno naučiti, da cesto lahko prečka samo preko prehodov za pešce. Še najbolj varno je preko semaforiziranih prehodov za pešce, skozi podhode ali preko mostičkov čez cesto. A kaj, ko se pogosto, prepogosto zgodi, da morajo otroci prečkati cesto, kjer prehodov sploh ni, denimo v vaseh ali na cestah izven naselij. V takih primerih, ko ni zavarovanega prehoda za pešce, je izbira najvarnejšega in najbolj preglednega mesta za prečkanje ceste še kako pomembna. Otroka je potrebno naučiti, da izbere tak kraj, kjer ima najboljši pregled nad tem, ali se približuje vozilo in ali ga bo voznik lahko pravočasno opazil. Pomembno je, da otroka na tem mestu vozniki lahko pravočasno opazijo in da otroku pogleda ne zakrivajo parkirana vozila, zabojniki, ograje ali drugi moteči predmeti.


Ko nameravamo prečkati cesto, se ustavimo korak od roba pločnika ali od roba ceste in poslušamo promet. Najbolje, da otroka navajamo na to, da se pred prečkanjem ceste vedno ustavi in reče »stoj«. Nadalje mu priučimo, da preden stopi vedno, ampak res vedno, pogleda najprej levo, nato desno in spet levo, saj vozilom, ki prihajajo z leve, najprej križamo pot. Otrok mora resnično pogledati in ne le obrniti glave in nič videti. Opaziti mora dejansko stanje na cesti. Da bo temu res tako, ga spodbujajmo, naj opiše, kaj vidi. Glasno naj izgovarja levo, desno in vse zaznamke svojega opažanja. Počakamo, da se cesta izprazni in jo šele nato prečkamo. Na sredini ceste se še enkrat prepričamo s pogledom na desno in nadaljujemo pot. Cesto prečkamo z običajno hitrostjo pešca, otroka pa držimo za roko. Otroci naj si z vašo pomočjo pridobijo izkušnjo, da prečkajo cesto z normalnimi koraki in ne v teku. V prvem primeru ima voznik bistveno več možnosti, da pravočasno ustavi.

 

Kako prečkamo cesto na »zebri«

Na označenem prehodu za pešce oz. zebri otrok do osmih let ne sme sam prečkati ceste, kljub temu pa ga moramo zgodaj naučiti, kako se prečka. Pri prečkanju ceste na zaznamovanih prehodih za pešce upoštevamo vsa pravila, ki smo jih navedli pri prečkanju ceste na nezavarovanih prehodih za pešce. Razlika med temi prehodi je v tem, da je promet na cesti z označenimi prehodi praviloma veliko bolj gost in bo otrok težko počakal tako dolgo, da ne bo vozil, ki bi se približevala prehodu. Kako ravnati v tej situaciji? Ustaviti se je potrebno ob robu vozišča, pogledati levo, desno in zopet levo in ko je vozišče prazno ali pa nam voznik ustavi, prečkati cesto. Pri tem je treba biti pozoren na promet iz nasprotne smeri. Počakajmo, da se zaustavi tudi voznik na drugi strani. Na polovici ceste je treba pogledati desno in preveriti, ali se z druge strani ne približujejo vozila. Če niso dovolj oddaljena, naj otrok počaka, da se ustavijo in šele nato nadaljuje s potjo. Nikoli naj ne hodi ali teče nazaj.

Na zaznamovanem prehodu za pešce prečkamo vozišče po desni strani. Tako se izognemo zaletavanju v pešce iz nasprotne strani ceste, predvsem pa smo v trenutku, ko stopimo na cesto, dva do tri metre bolj oddaljeni od vozil, ki prihajajo z naše leve strani in ima voznik več časa in prostora, da ukrepa. Včasih stojimo veliko časa ob robu vozišča, vozila pa se vozijo mimo in nas ne spustijo čez cesto. V tem primeru z dvigom roke nakažemo voznikom, da želimo prečkati cesto in počakamo, da nas upoštevajo. Potem pa le strumno čez …


Prečkanje na semaforiziranem prehodu

Na prehodih za pešce, ki so urejeni s semaforji, je prečkanje praviloma lažje in varnejše, a tudi na teh površinah je potrebna koncentracija in polna osredotočenost na promet. Še posebno je treba paziti na prehodih, kjer pešcem križajo pot vozila, ki zavijajo desno. Kako ravnamo? Ustavimo se korak od roba pločnika in počakamo zeleno luč na semaforju za pešce. Kljub prednosti, ki nam jo izraža zelena luč, ne pozabimo preveriti varno pot s pogledom na levo, desno, levo in se prepričati, ali so nam vozniki dejansko odstopili prednost. Žal to dandanes, ko na cesti mrgoli arogantnih in objestnih voznikov, ni vedno samoumevno. Otroci se motajo naučiti, da prečkajo prehod z normalno hitrostjo, ne v teku in da nadaljujejo pot po prehodu za pešce, tudi če se prižge rdeča luč.


Ko moramo prečkati cesto, kjer so parkirana vozila …

Včasih ni druge možnosti, kot da mora otrok prečkati cesto na mestu, kjer zaradi parkiranih avtomobilov ali drugih ovir ne vidi, kaj se dogaja na cesti, pa tudi njega vozniki ne vidijo izza avtomobilov. Zaradi nevarnosti teh razmer moramo otroka pred vstopom v šolo nujno naučiti, kako se prečka cesto, če so vzdolž ulice parkirani avtomobili. Najvarnejše je, če cesto prečkamo za zadnjim parkiranim avtomobilom potem, ko smo se trdno prepričali, da voznik zadnjega avtomobila ne bo odpeljal. Če moramo cesto prečkati med parkiranimi avtomobili, poiščemo mesto, kjer je nekaj prostora med dvema avtomobiloma. Prepričajmo se, da nobeden od avtomobilov ne bo odpeljal. Gremo na zunanjo stran parkiranih avtomobilov in se ustavimo. S te točke lahko opazujemo promet in tudi vozniki nas lahko vodijo.


Še več koristnih napotkov za učenje pravilnega prečkanja ceste ponujata brošura Prvi Koraki v svetu prometa, avtorjev Mateje Markl in Bojana Žlendra ter knjižica Otrok – pešec, avtorjev Sonje Borštnar in Bojana Žlendra.

Pomen igre za razvoj otrokove osebnosti
Če igro nenehno določajo in usmerjalo odrasli, na otroka deluje negativno, ker zavira njegovo ustvarjalno domišljijo, l...
4
Beremo: Tristo zajcev
Zbirka 44 najlepših slovenskih ljudskih pravljic iz zapuščine Milka Matičetovega, ki jih je poiskala, prepoznala in preo...
4
BLOG: Skupno spanje z otrokom
Še vedno se spomnim težkih občutkov strahu in nemoči, ki so preplavljali moje telo, ko sem kot otrok mogla spati sama v ...
4
Kako izbrati prave šolske copate?
Kot je pokazal test Zveze potrošnikov Slovenije, si med desetimi pari šolskih copat, ki so jih testirali, prav noben ne ...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Lupinico uporabljajte le v avtomobilu
K obvezni opremi novorojenčka sodi tudi lupinica. Pri nakupu bodite izbirčni, na prvem mestu sta varnost in udobje. Lupi...
Kresnička in odsevni predmeti
Ponoči in ob slabi vidljivosti vozniki težko in pogosto prepozno opazimo pešca, ki hodi tik ob cestišču. Pešec mora zato...




Šola za starše
Michonne RR

Ali ste v nosečnosti obiskovale šolo za starše?