/11 /11

Pojavljajo se vsako leto preko celega leta, čeprav je večje število obolelih običajno v hladnih mesecih.

Najdovzetnejši za okužbo so otroci v starosti od šestih mesecev do dveh let. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do izsušitve, ki otroka življenjsko ogrozi. Večina malih otrok je zaradi rotavirusnega gastroenteritisa na zdravljenju v bolnišnici. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja, je bilo v letu 2008 zaradi rotavirusnih okužb hospitaliziranih 1.161 otrok, do petega leta starosti. Bolezen močno vpliva tudi na družinsko življenje, saj oboleli otrok potrebuje domačo oskrbo in nego tudi po povratku iz bolnišnice.

Hitro širjenje rotaviroz

Rotavirus je močno kužen in se zelo hitro širi med družinskimi člani in v kolektivih. Prva okužba z rotavirusom je pri otroku povezana z najhujšo drisko. Rotavirusna okužba se prenaša z osebe na osebo na več načinov, a največkrat z neposrednim stikom. Virusi z okužene osebe se preko rok raznesejo v usta druge osebe. Okužba se zlahka prenaša tudi posredno iz onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač. Seveda je okužba možna tudi z vdihavanjem kužnega zraka. Starši moramo biti pozorni prav na vse dejavnike, saj lahko le tako poskusimo preprečiti okužbo našega malčka. Okužbe lahko preprečimo s preventivnimi ukrepi kot so umivanje rok, mokrim čiščenjem prostorov, predvsem pa rednim vzdrževanjem higiene prostorov.

Resne posledice rotaviroz

Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je najpogosteje od enega do treh dni. Za okužbo so najdovzetnejši otroci v starosti od šestih mesecev do dveh let. Večina otrok, zboli v najnižji starosti in je zaradi rotavirusnega gastroenteritisa na zdravljenju v bolnišnici. Zaradi bruhanja in driske lahko pride hitro do izsušitve, ki otroka življenjsko ogrozi. Po preboleli bolezni se virusi v visokih koncentracijah izločajo z blatom od nekaj dni do 14 dni, lahko tudi dlje. Ves ta čas so na videz zdravi otroci kužni za okolico. Bolezni ni možno zdraviti z antibiotiki, saj drisko in bruhanje povzroča virus. Po ugotovitvah zdravnikov tudi zdravljenje z živalskim ogljem ni smiselno.

Največja verjetnost okužbe z rotavirozami je od 6 do 24 mesecev. Med 3. in 5. letom starosti se okuži 95 % otrok po svetu.

Visoka raven obolevnosti za rotavirusnimi okužbami

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo v letu 2008 prijavljenih 2.070 črevesnih nalezljivih bolezni, katerih povzročitelj so bili rotavirusi, 1.400 obolelih je bilo hospitaliziranih. Kar 74 odstotkov obolelih so bili otroci, mlajši od 5 let. Zaradi visoke obolevnosti in hitrega širjenja bolezni (tudi v kolektivnem varstvu), je cepljenje še posebej priporočljivo.

»Otroku prijazen« način cepljenja

Najučinkovitejša zaščita proti rotavirusnim okužbam je cepljenje. V Sloveniji sta na voljo dve cepivi, cepljenje pa se namesto z injekcijami, opravi z vbrizgavanjem odmerkov v otrokova usta. Pediatri so prepričani, da cepivo otroke dobro ščiti v obdobju, ko jih rotavirusne okužbe najbolj ogrožajo. Cepljenje se lahko začne po dopolnjenem 6. tednu starosti, zaključiti pa ga je potrebno do 6. meseca starosti. Cepljenje proti rotavirozam se lahko opravi skupaj s preostalimi cepljenji. Pred pričetkom cepljenja se je smiselno posvetovati z izbranim pediatrom.

»V Sloveniji sta za preventivno cepljenje dojenčkov na voljo dve cepivi proti rotavirusnim okužbam. Dva ali trije odmerki zavarujejo pred hudo rotavirusno okužbo. Prvi odmerek cepiva lahko prejme že dojenček, starejši od 6 tednov. Cepivo damo otroku v usta s posebnim aplikatorjem. Posebnega zdravljenja pri rotavirusnih črevesnih okužbah ni. Ključno je, da nadomestimo tekočino in izgubljene elektrolite. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršno koli tekočino, neprimerne so le močno gazirane pijače, saj povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem - nekaj žlic ali požirkov, kolikor zmore. Posebna dieta ni potrebna, zato otroku pripravimo hrano, ki jo želi. Dojene otroke je v času bolezni potrebno dojiti še večkrat kot običajno.«

dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na ZZV Celje