Skozi okno smo veselo opazovali prvi sneg in ugotovili, da pravljična podoba zimske pokrajine ni prav nič pravljična za ptice, saj težko najdejo hrano zase in so največkrat lačne. Ker vemo, da morajo ptice pojesti na dan skoraj toliko kot tehtajo, jim v vrtcu pomagamo. O pticah se tudi veliko pogovarjamo, poslušamo in pojemo pesmi o pticah, beremo različne zgodbe in pravljice. Med vsemi pa najraje poslušajo zgodbo Kamen na srčku (to je zgodba iz prvega berila iz leta 1969). Imamo svojo krmilnico, v kateri se zbirajo sinice, vrabci, ščinkavci in kosi. Pri opazovanju smo ugotovili, da se ptice različno obnašajo. Vsaka vrsta ptic se hrani ob svojem času, prav tako izbira zrnje po svojem okusu. Nekatere ptice izluščijo seme v krmilnici, druge pa z njim odletijo na bližnjo brezo pred vrtcem in ga oluščijo šele tam. Opazili smo, da nekatere ptice zobljejo zrnje skupaj, druge pa odženejo ptice drugih vrst. Presenečeno smo ugotovili, da to počnejo prav sinice, čeprav je hrane dovolj za vse. Naredili smo ptičjo pogačo iz maščobe, v katero smo vmešali semena sončnic in buč, proso, orehe in droben pesek. To zmes smo natlačili v velik odprt storž borovca, ki smo jih prinesli z morja in ga obesili na drevo. Skoraj vsak dan v poznem jesenskem in zimskem času opazujemo ptice in ker včasih tudi sami pozobamo kakšen oreh, smo začeli živeti v sožitju s pticami. Rezultat tega pa ni le zgodnje vzgajanje in učenje za skrb narave in ptic, pač pa tudi veselje, ko nam ptice spomladi hvaležno prepevajo in pozobajo oreh tudi z rok. Naša novoletna želja pa je, da bi to zimo preživelo čim več ptic. Lepo vas pozdravljamo in se vam zahvaljujemo za objavo naših fotografij. Želimo vam čim več veselja pri opazovanju ptic.