|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Šolanje na domu - zakaj pa ne!

Nataša Rogelja, 24.1.2010
Gareth Lewis v svoji knjigi One to one, practical Guide to Learning at Home Age 0–11 (2001) na humoren način opisuje našo družbo, ki živi v prepričanju, da otroci morajo hoditi v vrtec, nato v osnovno in srednjo šolo ....

image
/11


Gareth Lewis, bivši osnovnošolski učitelj in oče treh otrok, ki jih šola na domu, nadaljuje svoj duhovito obarvani uvod zgoraj omenjene knjige s preprosto ugotovitvijo, ki jo lahko mnogi starši potrdijo na lastni izkušnji – ko institucionalno izobraževanje iztrga otroka v najnežnejšem otroštvu za večji del dneva od doma, se pojavijo številni problemi. Poleg zdravstvenih in čustvenih problemov lahko neustrezna institucionalna izkušnja otroku za vse življenje odvzame željo po učenju. Pojavi se skoraj paradoksalno vprašanje – kako lahko prav izobraževalna ustanova odžene radovednost in željo po nenehnem odkrivanju novih stvari? Željo, ki je tako globoko vrojena v vsakega otroka.


Naša izkušnja »učenja na domu« se je začela slučajno, brez močnih prepričanj o ustreznosti oz. neustreznosti institucionalnega izobraževanja in skorajda mimogrede – ob dvoletnem potovanju na jadrnici po Mediteranu z dvema, takrat še predšolskima otrokoma (štiri in pet let). Po hitrem tempu sodobnega načina življenja, kjer je časa vedno premalo, kjer otroke zjutraj neprenehoma priganjamo, naj se že končno spravijo v avto, saj bomo v nasprotnem primeru zamudili sestanek, sva se z možem naenkrat znašla v širnem prostoru velike modrine, v obilici časa in v 24-urni družbi otrok.


V novi situaciji sva ugotovila dvoje: prvič – živeti v sistemu, kjer otroke vidimo le nekaj ur na dan, je za starše veliko lažje, in drugič – ko otrok preživlja najbolj kakovosten del dneva s svojimi starši, se učenje pojavi spontano.


Mami, zakaj so na svetu meje?

Spontano učenje je sproščeno, a kljub temu intenzivno, uspešno in navdušujoče tako za starše kot otroke. »Mami, zakaj so na svetu meje? Zakaj tiste ljudi pregledujejo, nas pa spustijo kar tako čez mejo? Kako nastane strela? Zakaj dežuje? Zakaj Dimitrij in John govorita drugače? Kako je nastal svet?« Taka in podobna vprašanja pridejo na dan spontano, od staršev zahtevajo veliko premisleka in dobre volje, debate, ki ob vprašanjih nastanejo, pa se globoko zasidrajo v otroške glavice in porajajo nova in nova vprašanja. Pri tem otroci niso le poslušalci in učenci, temveč imajo ob opazovanju naravnih in družbenih pojavov velikokrat tudi lastne ideje in odgovore. Podobna vprašanja so prišla seveda na dan tudi ob nedeljskih izletih v našem »prejšnjem življenju«, vendar pa intenzivno preživljanje časa z otroki nudi drugačno perspektivo tako staršem kot otrokom. Med enim in drugim vprašanjem ni treba gladiti sporov, ki nastanejo v medprostoru treh napornih delovnih dni, ko se starši in otroci praktično ne srečajo, temveč potekajo takšni debatni krožki v nepretrgani verigi vzajemnega učenja in druženja. To pa seveda še zdaleč ni le ležerno in ugodno početje!


Učenje ob času in v skladu z otrokovo osebnostjo

Naslednja ugotovitev, ki jo poudarjajo tudi mnogi zagovorniki šolanja na domu, je učenje ob času in v skladu z otrokovo osebnostjo. Učenje pisanja in branja se začne takrat, ko je otrok sam pripravljen na to (nekatere otroke zanimajo črke že pri treh letih, druge pa šele po sedmem ali osmem letu starosti), glede na določena specifična zanimanja otroka pa lahko v situaciji – en otrok, en učitelj – prilagodimo snov glede na interese otroka. Tako smo na primer ob velikem navdušenju sina za ribištvo začeli namesto številk seštevati ribe, namesto klasičnega zvezka za slovenščino smo izdelali malo enciklopedijo rib z risbicami rib in njihovimi imeni ipd. Šola pri tem ne more biti nikoli tako fleksibilna, pa naj se učiteljica/učitelj še tako trudi. V razredu z dvajset in več učenci in enim učiteljem je nemogoče slediti individualnim potrebam vsakega otroka, posledično pa se lahko pojavijo frustracije ali dolgočasenje, v najslabšem primeru pa celo izguba radovednosti in negativni učinki na sposobnost učenja. Mnogi zagovorniki izobraževanja na domu ne kritizirajo učiteljev in učiteljic ter njihovih zmožnosti in prilagodljivosti, temveč je na tarči največkrat sistem sam, ki ustvarja situacijo velikih razredov z enim ali dvema učiteljema, nezdravo tekmovalnost, nagrajeno s številkami, ...


Pomisleki zaradi socializacije oz. nesocializacije otrok

Ob našem potepanju po Mediteranu smo ob srečanjih z drugimi družinami tudi ugotavljali, da se mnogi otroci, ki preživijo nekaj let s starši na jadrnici, veliko bolje znajdejo v vseh mogočih ročnih spretnostih (od izdelovanja lesenih avtomobilov na pomolu do natikanja vab na trnke) kot tudi v socialnih spretnostih. Za slednje so nas pred odhodom na pot svarili mnogi znanci, češ da bodo otroci odtrgani od svojih vrstnikov, da bodo nesocialni, da otroci nujno potrebujejo socializacijo, ... Že po nekaj mesecih smo ugotovili, da sta se Živa in Dan družila z najrazličnejšimi otroki, ki smo jih srečali na poti, veliko bolj intenzivno, kot sta to počela prej v Ljubljani (z določeno družino smo na primer preživeli en teden skupaj, pri tem pa so se otroci družili praktično od zore do mraka). Po naših izkušnjah se je prav preživljanje dneva v okolju, kjer se otrok počuti varno in sproščeno, izkazalo za dobro podlago vseh socialnih interakcij. Otroci ne komunicirajo samo z vrstniki, ampak komunicirajo tudi z mlajšimi in starejšimi otroki, do tujcev ne pristopajo s strahom in ob stikih z drugimi ljudmi so samozavestni in sproščeni. S šolo ali brez je druženje z drugimi ljudmi tako naravno kot življenje samo in šola nikakor ni okolje, kjer bi se kult socializacije odvijal v najbolj čisti obliki. Nasprotno! Situacija enako starih otrok je veliko bolj nenaravna kot pa interakcije, ki potekajo v skupini različno starih oseb. Tako se otroci učijo skrbeti za mlajše, učijo se prepoznavati sebe v situaciji mlajši – starejši, učenje je prilagojeno sposobnostim individualnega otroka ipd. Tudi naša izkušnja z vrtcem v skupini otrok mešanih starosti je bila zelo pozitivna. Otroka sta bila namreč pred našim odhodom na potovanje vpisana v vrtec v starostno mešano skupino in tako starši kot otroci in vzgojiteljici smo večkrat ugotavljali, koliko prednosti lahko nudi takšna situacija za vse. S šolo se možnost takšnih skupin zagotovo preneha.


Šolanje na domu še vedno eksotična posebnost

Čeprav imajo nekatere države, npr. Anglija, Avstralija, Francija, sistem izobraževanja na domu razvit mnogo bolje kot pri nas, pa ostaja šola na domu še vedno razumljena v kontekstu nenavadnih primerov. Kot npr. velike razdalje in redka naseljenost v Avstraliji, potovanja, … Šolanje na domu izven potovanja in v običajnih okoliščinah je še vedno redkost, za katero pa se zadnje čase odloča vse več staršev. Sodobna računalniška tehnologija olajša tako dostop do najrazličnejših informacij, potrebnih za izobraževanje, kot tudi nudi platformo za virtualno druženje podobno mislečih staršev. Na angleških spletnih straneh najdemo združenja staršev, ki izobražujejo otroke na domu, kjer si starši izmenjujejo izkušnje in koristne informacije (www.freedom-in-education.co.uk). Na tej spletni strani je mogoče dobiti tudi enega izmed popularnih brezplačnih elektronskih časopisov, ki se ukvarja z alternativami konvencionalnega šolanja. Na naslovu www.jamboree.freedom-in-education.co.uk najdemo še koristne učne pripomočke za izobraževanje na domu, učbenike, različne praktične knjige, npr. The Nature Corner, The Doll Book, The Book of Card Games, … Učenje matematike lahko nenazadnje poteka tudi preko igranja kart – zakaj pa ne!


Nemško in francosko šolanje na domu

Uradni predpisi in dovoljenja glede šolanja na domu so eno, praktična izvedba pa je seveda drugo. Na našem potovanju smo srečali mnoge nemške, francoske in angleške družine, ki izobražujejo svoje otroke na barki in se pri tem srečujejo z najrazličnejšimi pastmi. Nemški izobraževalni sistem dovoljuje šolanje otrok na domu, vendar pa morajo starši po otrokovem desetem letu plačati državi dobrih 1.000 evrov, če želijo otoka izobraževati doma. Francoski sistem izobraževanja na domu velja sicer za enega najbolj dovršenih sistemov, vendar pa so se Francozi bolj kot na šolanje na domu osredotočili na šolanje na daljavo. Sistema sta povsem različna. Slednje, šolanje na daljavo, je preslikava uradnega sistema izobraževanja na situacijo učenja na domu, kjer lahko otroci po radiu sledijo predavanjem matematike, francoščine, tujih jezikov ipd., rešujejo na kupe in kupe nalog v delovnih zvezkih, ki jih je treba mesečno v velikanskih škatlah pošiljati na ustrezne francoske institucije, ki zvezke kasneje pregledajo. Skratka, ena izmed francoskih družin je obupana priznala, da se s šolo ukvarjajo več kot 10 ur na dan, da je otrok izgubil motivacijo za učenje in da bodo s takšnim sistemom prekinili.


V Sloveniji odvisno od iznajdljivosti staršev

V Sloveniji je šolanje na domu in šolanje na daljavo še v povojih. Takšno izobraževanje je od uvedbe devetletke v Sloveniji dovoljeno, praktična izvedba pa je zaenkrat prepuščena iznajdljivosti staršev. Pred tremi leti je bilo v Sloveniji le nekaj družin, ki so izobraževale otroke doma (po neuradnih podatkih ene izmed družin, ki šolajo otroka na domu, je bilo v celotni Sloveniji le pet takšnih družin), stiki med družinami, ki izobražujejo otroke na domu, pa skorajda ne obstajajo. Poleg razlogov potovanja ali daljše odsotnosti otrok iz Slovenije zaradi specifičnih služb staršev je eden izmed razlogov za šolanje izven sistema tudi drugačno religiozno prepričanje staršev, ki na primer ne želijo, da se otroci izobražujejo po knjigah, kjer se pojavljajo slike zmajev ipd. Ob vpisu otrok v osnovno šolo imajo v Sloveniji starši dve možnosti – otroka lahko izobražujejo v skladu s šolskim sistemom, ki je predpisan s strani ustreznega ministrstva, ali pa se odločijo, da bodo izobraževali otroka po svoje, izven uradnega kurikuluma (slednji primeri so največkrat religiozne narave). V tem primeru so starši primorani otroka pripeljati na izpite ob koncu leta. Če otrok izpita ne opravi uspešno, je v naslednjem letu primoran hoditi v eno izmed slovenskih šol.


Vsi predmeti postanejo pomembni

Še ena zanimivost nastane ob učenju na domu. Predmeti se v pomembnosti izenačijo in postanejo enako pomembni. Pri tem dobi več prostora predvsem umetnost, ki je v osnovnih šolah nekako potisnjena v ozadje (medtem ko sta slovenščina in matematika v ospredju). Splošno gledano je umetnost v šoli prikrajšana ne samo na lestvici relevantnih predmetov, temveč je tudi postavljena v napačno okolje. Umetnost kot kreativni proces zahteva svobodo, ki je natančno določeni časovni okvirji šolskih ur ne nudijo. Prav likovni pouk in učenje glasbe sta se na našem potovanju izkazala za zelo pomembni točki tako učenja kot tudi navezovanja stikov z otroki iz drugih držav. Poleg tega je želja po izražanju skozi umetnost (bodisi risanje, glasbo, ples ipd.) ukoreninjena skoraj v vsakemu izmed nas in predvsem mlajših otrok sploh ni treba nagovarjati k takšnemu početju. Umetnost jemljejo otroci povsem naravno, kot del življenja. Risanje je tako lahko neboleč uvod v umetnost pisanja, poleg tega pa, kot piše Gareth Lewis, prav risanje odpira vrata vsem vrstam umetniškega in kreativnega početja v nadaljnjem otrokovem življenju.


Ohranimo navdušenje in radovednost

Kljub temu, da se vsi ne odločijo za daljša potovanja ali pa so zaradi takšnih in drugačnih razlogov primorani v izobraževanje otrok v institucijah, je razmislek o izobraževanju na domu koristen v vsakem primeru. Preprosto preživljanje časa z otrokom v naravi je lahko večkrat veliko bolj kakovostno učenje kot pa mnogokrat nervozno razvažanje otrok po dodatnih popoldanskih dejavnostih. Kuhanje z otroki in privajanje na običajna hišna opravila je lahko zabavno in poučno hkrati. Izdelovanje vrtička z otroki je sproščujoče in zelo poučno početje. Gareth Lewis ob lastnih izkušnjah ugotavlja, da leži rešitev uspešnega izobraževanja v starših samih. Staršem tako predlaga, naj otrokom, ki hodijo v šolo, starši doma ne pomagajo toliko v podvajanju izobraževanja v skladu s šolskim sistemom, temveč naj mu nudijo paralelno izobraževanje, prilagojeno potrebam otroka. Izmislite si npr. svoje predmete, ki jih v uradnem šolskem programu ni, primerni pa so za vašega otroka – npr. ribištvo! Kot zaključuje knjigo Lewis, je poglavitna naloga staršev do otrokovega 11. leta starosti povsem enostavna, a vendar kompleksna – naučiti ga branja in pisanja, razumevanja narave, osnovne aritmetike, skrbi zase (osnove kuhanja in drugih enostavnih hišnih opravil) in kar je najvažnejše in najtežje, ohraniti v otroku navdušenje in radovednost za življenje in v življenju.

Preberi še:

Strah prvošolčkov pred šolo

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Pisanka za Karolino
Kot vsi drugi otroci tudi deklica Karolina v teh dneh že veselo pričakuje darilo velikonočnega zajčka. Največje in najle...
9
Kako ustvariti umetniške pirhe?
Pri pisanih pirhih lahko resnično sprostite svojo domišljijo in dovolite, da pride do izraza vaša umetniška žilica. Pogl...
9
Velikonočne ustvarjalne ideje
Pomlad se prebuja in izza grma že kuka – velikonočni zajček! Krasno, še ena priložnost za tematsko ustvarjanje! Idej je ...
7
Zabavne velikonočne igrice
Velika noč je tudi zaradi simpatičnih velikonočnih opravil in iger, eden najbolj razburljivih praznikov za otroke. Zelo ...
6



Top 5 notranjih aktivnosti za deževno vreme
Če bi otroci lahko izbirali, kje bodo preživeli deževen vikend, bi izbrali ...
S temi dejavnostmi si otroci bogatijo bese...
Med čakanjem na najljubše kosilo lahko najmlajši otroci spoznavajo črke, starejši otroci in starši pa črke sestavljajo v...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?