|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Svetovni dan varstva okolja 2010

SURS, Sulejma Ćehić, 4.6.2010
5. junij je svetovni dan varstva okolja, skupne dobrine, ki je ni mogoče izkoriščati brezplačno in neomejeno.

image
/21



Slovenija bi morala do leta 2012 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 8 % glede na izhodiščne količine, zmanjšala je le količino izpustov metana za 2,5 %, količina izpustov didušikovega oksida se ni spremenila, količini izpustov ogljikovega dioksida in F-plinov pa sta se povečali za 12 oz. 58 %.

 

Samoprečiščevalna sposobnost in nosilna zmogljivost okolja, tj. sposobnost okolja, da v določenem času sprejme neko množino snovi, ne da bi to škodljivo vplivalo na ekosisteme, nista neskončni. Okolje je zaprt, a dinamičen sistem; količina snovi je stalnica, le da posamezne snovi prehajajo v biogeokemijskih ciklusih iz ene oblike v drugo.

Pri tem imajo odločilno vlogo živi organizmi. Če v te razmeroma občutljive cikluse dodajamo več snovi in večje količine teh snovi, kot jih ti lahko sprejmejo, povzročimo resne motnje in te lahko dobijo take razsežnosti, da so lahko usodne za celotno biosfero.

 

Zaradi tega se sprašujemo, kje so meje našega razvoja in v kolikšni meri v svojem življenjskem slogu upoštevamo zakonitosti narave. Danes smo v gospodarskem razvoju, pa tudi v odnosu do narave že na taki stopnji, da moramo uveljavljati etična načela.

Sporočilo Agende 21 iz Ria de Janeira je, da si moramo varovanje okolja in doseganje trajnostnega razvoja danes deliti kot skupno svetovno odgovornost in da moramo korenito spremeniti netrajnostne proizvodno-potrošniške vzorce.

 

Letošnje leto je tudi mednarodno leto biotske raznovrstnosti, kajti potrebno bo odločnejše mednarodno ukrepanje, če želimo takšno biotsko raznovrstnost zares ohraniti, saj dozdajšnje ukrepanje ni prineslo želenih rezultatov.
Zgled v evropskih prizadevanjih za ohranitev biotske raznovrstnosti je program Natura 2000 – mreža zaščitenih območij v Evropski uniji. Natura 2000 pokriva 17 % celotnega območja Evropske unije in 150 tisoč km2 njenih voda; zajema tudi 35,5 % območja Slovenije, kar je največji del območja kake države med vsemi državami članicami Unije, ki je vključen v omenjeni program.

 

Podnebne spremembe – izpusti, ranljivost in prilagajanje

Podnebnim spremembam smo priča že nekaj desetletij. Evropa se je v zadnjem stoletju ogrela za 10C, to je več od celotnega povprečja. Po Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2012, ki se opira na obveznosti iz ratifikacije Kjotskega protokola, bi morala Slovenija svoje izpuste zmanjšati za 8 % glede na izhodiščne količine. Razpoložljivi podatki ARSO kažejo, da se je količina izpustov ogljikovega dioksida (CO2) med letoma 2000 in 2007 povečala za slabih 12 %, da je količina izpustov metana (CH4) zmanjšana za 2,5 %, da so izpusti didušikovega oksida (N2O) v 2007 enaki kot v 2000, da pa so količine izpustov F-plinov povečane za 58 %.

 

Ali odpadki kažejo na našo potratnost?

Uvajanje učinkovitejšega ravnanja z odpadki na svetovni ravni je že dolgo, več let eden večjih izzivov na področju okolja. Politike Skupnosti nenehno poudarjajo tesno povezanost med porabo naravnih virov in nastajanjem odpadkov. Zdajšnja evropska politika odpadkov – in tej sledi tudi Slovenija – temelji na hierarhičnem načinu reševanja težav v zvezi z odpadki. To pomeni:

 

  • preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov pri izvoru, tam, kjer nastajajo;
  • zmanjševanje odlaganja odpadkov in nadomeščanje tega postopka s ponovno uporabo, z reciklažo in z drugimi postopki snovne izrabe;
  • energetska izraba odpadkov brez toplogrednih učinkov;
  • optimalno in varno odlaganje preostalih odpadkov, upoštevajoč tudi njihov prevoz.

 

Skupna količina vseh odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji, se je med letoma 2002 in 2007 povečevala; prvič se je glede na prejšnje leto nekoliko zmanjšala v letu 2008; v tem letu smo namreč proizvedli 7.034 tisoč ton odpadkov ali za okrog 2 % manj kot leta 2007, predvsem zato, ker so bile količine odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti manjše. Toda povečala se je količina komunalnih odpadkov (923 tisoč ton), in to glede na leto 2007 za 4 %.

Čeprav se poudarja, kako zelo pomembno je, da se snov in energija izločita iz odpadkovnih tokov, še vedno »konča« (pre)velik del odpadkov na odlagališčih. V letu 2008 je bilo okoli 49 % obdelanih odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, odstranjenih z odlaganjem na odlagališča odpadkov.

 

Kako ravnamo z vodo?


Enkratne lastnosti vode, stalno kroženje med atmosfero, oceani in kopnim ter sposobnost samoprečiščevanja omogočajo količinsko in kakovostno ohranjanje vode in vzdrževanje življenja na Zemlji. Na tem spoznanju je temeljila dozdajšnja iluzija o neizčrpnosti vodnih virov. Večina evropskih prebivalcev ne občuti hujšega pomanjkanja vode, toda kakovost voda je zaradi številnih človekovih vplivov na vodno okolje na mnogih območjih Evrope precej kritična. Trditev, da je Slovenija bogata z vodnimi viri, moramo sprejeti zelo previdno. Čeprav je količina letnih padavin precej velika, so te v letu neenakomerno razporejene, tako da se vsako leto v poletnih mesecih srečujemo z večjim ali manjšim pomanjkanjem vode v tleh.

 

Zaradi naravnih danosti in novega načina upravljanja voda se območje Slovenije deli na dve vodni območji, ki imata meddržavni pomen, to je povodje Donave in povodje Jadranskega morja. Večina vode za javno oskrbo z vodo v Sloveniji se načrpa iz povodja Donave (v letu 2008 okrog 87 %).

 

Spremljanje dinamike črpanja vodnih količin iz javnih vodooskrbnih sistemov kaže, da se je količina vode v Sloveniji, ki se načrpa iz teh virov, v obdobju od 2002 do 2008 zmanjšala za 11 %, med leti pa so količine nihale; v letu 2008 je bilo načrpanih 82 m3 vode na prebivalca. Medtem ko se poraba dobavljene vode v gospodinjstvih povečuje (43,5 m3 na prebivalca ali 119 l/dan v letu 2008, to je za 1 % več kot v letu poprej), pa se poraba vode, dobavljene iz javnih vodovodov, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih zmanjšuje (v letu 2008 za skoraj 2 % manj kot v predhodnem letu).

 

Leta 2008 je po javnih kanalizacijskih sistemih do komunalnih ali skupnih čistilnih naprav odteklo ali bilo neposredno izpuščenih v vodno okolje 156 milijonov m3 vode različnega izvora, skoraj 74 % te vode je bilo prečiščene. Med letoma 2004 in 2008 je delež vode, ki je bila prečiščena s primarnim čiščenjem, močno upadel, medtem ko sta deleža vode, prečiščene s sekundarnim in terciarnim čiščenjem, močno narasla; to kaže, da je bil dosežen napredek. Največ odpadne vode nastane v gospodinjstvih. Po podatkih ARSO iz leta 2007 je bilo okrog 48 % prebivalcev Slovenije priključenih na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem komunalne odpadne vode, velik delež prebivalcev pa je še vedno priključen na greznice, in glede na to se uvrščamo med države z majhnim deležem prebivalstva, priključenega na te vrste čistilne naprave.

 

 

Kaj lahko naredijo poslovni subjekti?


Danes veliko poslovnih subjektov poleg zakonsko obveznih okoljevarstvenih ukrepov uvaja dodatne standarde in širi mrežo poslovnih partnerjev, ki spoštujejo enaka načela. Naložbe poslovnih subjektov v varstvo okolja obsegajo naložbe v tehnološke postopke, opremo ali njene dele, in sicer predvsem za zbiranje, obravnavanje, spremljanje in nadzor, zmanjševanje, preprečevanje ali odstranjevanje onesnaževal in onesnaženosti ali katere koli degradacije okolja, ki izhaja iz operativnih dejavnosti nekega podjetja. Te naložbe so glede na namen in vpliv na zaščito okolja lahko na koncu proizvodnega procesa ali pred proizvodnim procesom. Zadnje so posebej zaželene zato, ker preprečujejo onesnaženja okolja že med proizvodnim procesom.


Vir: SURS

Avtorica: Sulejma Ćehić

Japonski proizvajalci avtomobilov najbolj ...
Ena izmed vidnejših posledic trenutne ekonomske krize je, da se novi kupci avtomobilov intenzivno osredotočajo na učinko...
2
Ročno pranje posode
Za ročno pranje posode moramo enostavno vzeti naše domače milo (ali pa kupljeno), ga naribati s strgalnikom ali nožem za...
2
Prva solarna vas v Sloveniji
Na Koroškem je zraslo že šest sončnih elektrarn, ki skupaj proizvedejo 148,93 kWp energije iz obnovljivega vira.
2
Klimatske spremembe
Britanski vladni meterološki urad je za Google Earth ustvaril animacijo, ki prikazuje vpliv klimatskih sprememb.
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Leto netopirja 2011-2012
photo
Ali se zavedate, kako pomembno vlogo v naravi imajo netopirji? Razblinjamo starodavne vraže o tej skrivnostni in ogrože...
O zaključku akcije: Zapri vodo, uporabi lo...
TV voditeljica Ana Bešter in pevka Nuška Drašček sta leto 2011 začeli kot ambasadorki osveščevalne akcije »Zapri vodo, u...




dopust
Michonne RR

Kam greste letos za glavni dopust?