/11 /11

V kolikor bodo države želele dohodke upokojencev ohraniti na zdajšnjih ravneh tudi v prihodnje, bodo nujno morale modernizirati obstoječe pokojninske sisteme.

Zmanjševanje razmerja med zavarovanci in upokojenci

Zmanjševanje števila zavarovancev oz. delovno aktivnega prebivalstva v primerjavi z upokojeno populacijo iz leta v leto vrši izjemen pritisk na javnofinančno vzdržnost obstoječega 3 stebrnega pokojninskega sistema, ki ga imamo v Sloveniji.

Zaradi intenzivnega staranja prebivalstva se je v Sloveniji razmerje med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom v zadnjih letih precej zmanjšalo. Če je razmerje leta 1990 znašalo 2,0 (782.222 delovno aktivnih in 384.094 upokojencev), je v letu 2008 bilo to razmerje le še 1,7 (904.667 delovno aktivnih  in 527.975 upokojencev) in se zmanjšuje.

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – 1 steber

Pod pojmom prvi steber pokojninskega zavarovanja razumemo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje določeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti. To pomeni, da delovno aktivno prebivalstvo vplačuje v pokojninsko blagajno v upanju, da bo tudi samo v starosti dobivalo pokojnino na podlagi vplačil tedaj delovno aktivnega prebivalstva.

Dodatno pokojninsko zavarovanje – 2 steber

V drugi steber uvrščamo obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pogoj za sklenitev zavarovanj v drugem stebru je vključenost v prvega, torej v obvezno pokojninsko zavarovanje. Izvajalci prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj po potrjenih pokojninskih načrtih so pokojninski skladi, ki se lahko oblikujejo kot vzajemni pokojninski skladi ali pokojninske družbe.

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je nadomestilo nekdanje beneficirane delovne dobe in pripada vsem tistim, ki opravljajo težaška ali zdravju škodljiva dela. Prostovoljno dodatno zavarovanje je lahko individualno ali kolektivno in predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge določene pravice.

Plačila v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so davčno stimulirana. Plačnik premije namreč uveljavlja davčne olajšave za podjetja in posameznike v smislu znižanja osnove za odmero davka od dohodka pravnih oseb oziroma znižanja osnove za odmero dohodnine.

Ostale oblike varčevanja – 3 steber

V tretji steber pokojninskega zavarovanja uvrščamo vse ostale oblike varčevanja, katerih vplačila niso davčno stimulirana. Sem sodijo rentna varčevanja, življenjska zavarovanja, varčevanja v vzajemnih skladih in delnicah, ki jih posameznik izbere glede na cilje, tveganje, dolžino varčevanja in finančne zmožnosti. Z obsegom namenskega varčevanja in s preudarno izbiro varčevalnih oblik si lahko vsak posameznik znotraj tretjega stebra sam določili način s katerim si bo povečal kakovost življenja v pokoju.

Vzajemni skladi so ob upoštevanju trenutne ureditve pokojninskega zavarovanja predvsem z vidika možnosti prilagajanja naložbenega portfelja znotraj obdobja varčevanja eden bolj zanimivih in največkrat uporabljenih inštrumentov pokojninskega varčevanja, predvsem kadar gre za daljše obdobje. Zanimivi so predvsem pri mlajših generacijah, ki si lahko zaradi daljše dobe varčevanja privoščijo večje tveganje in s tem pridobijo več možnosti, da v času varčevanja dosežejo zastavljene cilje.

Modernizacija pokojninskega sistema po 2015

Modernizacija pokojninskega sistema bo potekala v dveh fazah in bo v obstoječo 3 stebrno strukturo vnesla četrti ničelni steber. V prvi fazi, ki se bo začela 1. januarja 2011 in bo trajala do 31. decembra 2014 se bo skušalo odpraviti ključne pomanjkljivosti obstoječega pokojninskega sistema ter postaviti trdno osnovo za vzpostavitev novega pokojninskega sistema, ki bo predvidoma zagotavljal ustrezno dolgoročno javnofinančno vzdržnost in stabilnost. Le tako bo namreč mogoče dostojne pokojnine zagotoviti tudi prihodnjim generacijam.

V drugi fazi pa se predvideva vzpostavitev novega pokojninskega sistema, ki bo predvidoma stopil v veljavo 1. januarja 2015. Po spremembi pokojninskega sistema se prvi steber, to je obvezno zavarovanje ne bo kaj dosti spremenil. Drugi steber, predvsem obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, pa bi vlada do leta 2015 rada preoblikovala v učinkovit sistem poklicnega varčevanja, ki bi financiral predčasne pokojnine za delavce na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma tretji steber naj bi v tem času postal krovni vzajemni pokojninski sklad z višjo donosnostjo, ki bi zavarovancu omogočil tudi izbiro bolj tvegane naložbene politike, pri čemer je treba omeniti, bi dopuščal tudi možnost zajamčene donosnosti.