Britanska vlada je zagnala kampanjo, ki staršem pomaga ločiti preverjene informacije od spletnih mitov o otrocih, saj se mnogi v poplavi nasvetov počutijo preobremenjene in negotove. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Družbena omrežja so postala nov sodobni priročnik za starševstvo. TikTok, Instagram in Facebook vsak dan ponujajo na tisoče nasvetov o prehrani, spanju, igri in vzgoji otrok. A za mnogimi se ne skrivajo strokovnjaki, temveč vplivneži, ki s svojimi “hitrimi triki” in “naravnimi rešitvami” iščejo pozornost – ne pa vedno koristi za otroke.

Najnovejša raziskava King’s College London je pokazala, da kar 33 odstotkov staršev otrok, mlajših od pet let, redno išče nasvete na družbenih omrežjih, večina pa ob tem priznava, da se pogosto počuti zmedeno. Kar sedem od desetih staršev pravi, da je količina nasprotujočih si informacij prevelika, zato težko presodijo, katerim virom lahko zaupajo.

Britanska vlada uvaja kampanjo »Best Start in Life«

Kot odgovor na to težavo je britanska vlada zagnala kampanjo »Best Start in Life« (Najboljši začetek v življenju). Namenjena je staršem najmlajših otrok, predvsem tistim, ki se prvič srečujejo z izzivi starševstva in ob iskanju pomoči pogosto zaidejo na nepreverjene spletne strani.

Kampanja ponuja zanesljive, strokovno potrjene informacije o ključnih temah, kot so dojenje, spanje, prehrana, razvoj govora in čustvena povezanost z otrokom. Del projekta so tudi lokalni družinski centri (»Family Hubs«), kjer lahko starši pridobijo osebno svetovanje, sodelujejo v skupinah za podporo in izmenjujejo izkušnje z drugimi starši.

»Veliko mamic in očetov išče nasvete na spletu, ker so tam informacije dostopne takoj. A žal ni vse, kar kroži po družbenih omrežjih, dobro za otroke. Naš cilj je, da staršem damo orodje za razmislek in varno odločanje,« so pojasnili pri britanskem ministrstvu za zdravje.

Zakaj so spletni nasveti lahko nevarni

Na prvi pogled so videoposnetki in objave, ki obljubljajo rešitve brez truda, mamljive. Toda številni “spletni triki” za uspavanje, uvajanje goste hrane ali pomirjanje joka nimajo znanstvene podlage. Nekateri so celo škodljivi – na primer, ko svetujejo, naj se dojenčka “pusti jokati”, da se bo naučil spati sam, ali ko priporočajo “čudežne kapljice” brez preverjenih sestavin.

Strokovnjaki opozarjajo, da takšni nasveti lahko vodijo v nepravilno nego, nepotreben stres staršev in v skrajnih primerih celo v ogrožanje otrokovega zdravja. Poleg tega preveč informacij pogosto povzroči občutek krivde – kot da starši nikoli ne ravnajo dovolj prav.

Potreba po kritičnem razmišljanju tudi v Sloveniji

Čeprav gre za britanski projekt, so izzivi enaki tudi pri nas. Slovenski starši prav tako vse pogosteje iščejo pomoč na družbenih omrežjih, kjer so med strokovnimi vsebinami pomešane objave komercialnih profilov, blogerjev in vplivnežev.

Zato strokovnjaki svetujejo, naj se starši naučijo kritično presojati informacije:

- preverite, kdo je avtor nasveta – ali ima izobrazbo s področja zdravja, vzgoje ali psihologije,

- zaupajte podatkom iz zanesljivih institucij (npr. NIJZ, Zveza prijateljev mladine, pediatri),

- ne verjemite obljubam o “čudežnih” rešitvah,

- če imate dvome, se vedno posvetujte z zdravnikom ali svetovalcem, ne z algoritmom.

Več podpore, manj stresa

Cilj kampanje »Best Start in Life« ni le ozaveščanje, temveč tudi krepitev zaupanja med starši in strokovnjaki. Če se starši lahko zanesejo na preverjene vire, bodo lažje in bolj samozavestno skrbeli za svoje otroke.

Tudi v Sloveniji bi bilo vredno razmisliti o podobni pobudi – nacionalnem portalu ali programu, kjer bi bile vse ključne informacije za nosečnice, dojenčke in malčke zbrane na enem mestu. Manj zmede, več miru in predvsem več varnosti za najmlajše bi bil cilj, s katerim bi se strinjal vsak starš.

Splet je čudovit vir informacij, a v poplavi nasvetov se hitro izgubimo. Starši potrebujejo več kot le klike in algoritme – potrebujejo strokovno podporo, razumevanje in mirno vest. Prvi korak je preprost: naučimo se razlikovati med tistim, kar deluje, in tistim, kar se le lepo bere.

Vir: klc.ac.uk