Nedavno tega sem se srečal z neko gospo, ki mi je ogorčeno pripovedovala, kako je neka zdravstvena institucija posredovala podatke o njenem zdravstvenem stanju neki nepooblaščeni organizaciji; pogosto slišim tudi pritožbe nekaterih zaposlenih, da njihovi delodajalci nedopustno brskajo po njihovih osebnih podatkih; prav tako niso redki pojavi, da nekatere informacije, povezane z denimo s članstvom določene osebe v sindikatu ali pa v politični stranki) odtečejo različnim nepooblaščenim osebam, ki jih potem zlorabijo za nezakonite namene. Znane so tudi pogosto nezakonite zahteve zavarovalnic glede posredovanj določenih osebnih podatkov zavarovancev, ki so seveda nedopustne.

V vseh teh primerih gre za ravnanja, ki so večinoma prepovedana, saj nimajo nikakršne podlage v pravnih predpisih - a težava je v tem, da je takih ravnanj čedalje več in da prizadeti posamezniki niti ne vedo, na koga se v primeru kršitev obrniti ter posledično zavarovati svoje legitimne in zakonite pravice.

Varstvo osebnih podatkov ureja zakon o varstvu osebnih podatkov iz leta 2004, ki je sicer dokaj soliden
predpis, kar zadeva stopnjo uravnoteženosti interesov med javno in zasebno sfero, a mu mnogi - povsem upravičeno očitajo preveliko posplošenost in nedorečenost, kar zadeva obravnavanje tako imenovanih mejnih primerov – to je takrat, ko naj bi bila zasebni in javni interes približno enako pomembna. Tako pogosto velja, daje pretirana ohlapnost zakonskih določil glede tega vprašanja voda na mlin za naj-različnejša nedopustna ravnanja in zlorabe upravljalcev osebnih podatkov in drugih, ki s takimi podatki razpolagajo.

Občutljivi osebni podatki

Za varstvo pravic posameznika so še posebno pomembni tako imenovani občutljivi osebni podatki. Gre za osebne podatke, ki bi morali biti še posebej varovani. Zakon (ZVOP) občutljive podatke primeroma našteva: šlo naj bi podatke o rasi, narodnosti, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju posameznika, nadalje o njegovem zdravstvenem stanju, spolnem življenju, članstvu v sindikatu, življenjskih navadah ipd. 13. člen zakona določa, da se lahko ti podatki obdelujejo samo v primerih, če posameznik v to pisno privoli, če gre za posebne pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja (toda zakon o delovnih razmerjih natančno določa, katere podatke lahko delodajalec pridobi od delavca - pomembno je, da so tako imenovani občutljivi osebni podatki tudi v tem primeru za-varovani), nadalje, če gre zavarovanje življenja ali telesa posameznika, če to opravičujejo zakonite dejavnosti ustanov, združenj, društev, verskih skupnosti, toda le v primeru, če se obdelava nanaša na njihove člane, če gre za zdravstveno dejavnost zdravstvenih institucij (seveda mora-jo zdravstveni delavci v tem primeru take podatke primerno varovati), če gre za uveljavljanje pravnega zahtevka oziroma če to opravičuje javni interes. Zadnji razlog je seveda sporen, saj zakon ne razloži, kakšne narave mora biti ta Javni interes. Po našem mnenju je treba javni interes v tem primeru razlagati izrazito ozko, saj bi bilo od javnosti neetično in nedopustno pričakovati določene podatke, ki spadajo v strogo zasebno sfero posameznika.

Pretirani zahtevki zavarovalnic

Znano je tudi, da si mnoge slovenske zavarovalnice v tako imenovanih splošnih pogojih poslovanja jemljejo pravico, da od zavarovanca pridobijo toliko podatkov, kot jih morda ne poznajo niti njegovi družinski člani. Tako je bilo nekje moč prebrati že kar nekoliko smešen vprašalnik, ko je zavarovalnica nekega zavarovanca spraševala, s kakšno vrsto borilnega športa se je ukvarjal pred desetimi leti. Zdi se, da nekatere zavarovalnice težko sprejmejo dejstvo, da morajo spoštovati režim varstva osebnih podatkov. Če ne ravnajo tako, lahko tudi materialno odgovarjajo, kar med drugim natančno ureja zakon o varstvu osebnih podatkov. Nič manj nenavadne niso zahteve ne-katerih javnih ustanov, da morajo posamezniki pri nekaterih vlogah, ali pa denimo pri opravičilih, kijih podajajo pri sodniku za prekrške, natančno navajati, kaj delajo, kje so bili, zakaj so tam bili ipd. To je seveda nedopustno, saj so taki zahtevki pretirani in tudi nelogični. Dovolj je, da posameznik verodostojno (po možnosti uradno) predstavi svoj položaj ali pa denimo razlog odsotnosti - vse, kar je več je lahko že poseg v ustavno in zakonsko zajamčene pravice posameznika do zasebnosti. Prav te pa predstavljajo samo srčico napredne, civilizirane in demokratične družbe, za katero smo se tako borili.