Leta 1999 sta bila materinski in neonatalni tetanus največji problem javnega zdravstva v 58 državah. Danes je ta bolezen še vedno razlog za boleče in nepotrebno umiranje 140.000 novorojenčkov na leto in približno 30.000 mater v 47 državah v razvoju, ki živijo v revnih in oddaljenih krajih, kjer največkrat ni dostopen niti najosnovnejši zdravstveni sistem. Čeprav na Češkem tetanus ne predstavlja večjega tveganja, zaradi te bolezni v svetu vsake tri sekunde umre en otrok.

 

Tetanus povzroča bakterija Clostridium tetani, ki je navzoča povsod in prodre v telo skozi odprto rano. Ko se enkrat naseli v telesu, tvori nevrotoksine, ki povzročajo boleče simptome bolezni, zaradi nje pa v manj industrializiranih državah umre skoraj vsak okuženi otrok. Še danes 95 odstotkov z neonatalnim tetanusom okuženih novorojencev, ki nima dostopa do zdravljenja, umre. Cepivo tetanusni toksoid (TT) je varna in učinkovita metoda zaščite pred to boleznijo. Še več, ženske pred in po porodu ter njihovi novorojenci, ki veljajo za dve najbolj tvegani skupini, se lahko pred okužbo zaščitijo tako, da se zagotovijo pravilni porodniški prijemi in sterilno rezanje popkovine.

 

V državah v razvoju, kjer ženske in otroci pogosto niso cepljeni, se okužba s tetanusom pojavi na domu zaradi neustreznih standardov čistoče in zaradi uporabe raznih neprimernih maž za popkovino. Tveganje za okužbo s tetanusom je pri materah in novorojencih v teh državah še vedno zelo visoko. Primeri okužbe s tetanusom, visoka tveganja za pojav te bolezni in umrljivost v oddaljenih krajih, kjer je dostop do zdravstvenih storitev omejen ali ga sploh ni, niso obravnavani oziroma o njih nihče ne poroča. Kljub temu ostaja dejstvo, da sta materinski in neonatalni tetanus (MNT) najpogostejši okužbi v revnih državah z najslabše razvito zdravstveno infrastrukturo in pomanjkljivim ali neobstoječim zdravstvenim sistemom; take razmere so posledica revščine, nezadostne stopnje higiene, nizke stopnje cepljenja, geografske omejenosti in mestoma tudi kulturno nerazvitega okolja.