|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   čakamo...
5.3.2006 9:45:28   
Anonimen
moj sorodnik je v komi, star je 40 let, zdravniki so nam sporočili, da je samo še vprašanje časa, kdaj mu bo prenehalo biti srce,
zapustil bo dva šoloobvezna otroka...

objemite svoje najdražje, povejte jim, da jih imate radi, nikoli ne veste kdaj vam bolezen prekriža pot...
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: čakamo...
5.3.2006 10:00:44   
Anonimen
To čakanje je pa res hudo.user posted image

Mi smo "čakali" lani na veliko noč. Je bil stric v komi, počasi so mu  začeli vsi organi odpovedovati, zdravniki so mu dali 20%, da preživi. Pa ni.user posted image
Vem kaj preživljate, hudo je, ko zazvoni telefon, pa misliš,da je to to....user posted image

Držite se

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: čakamo...
5.3.2006 10:29:42   
Anonimen
Ja res je hudo ko lahko samo čakaš. Mi smo imeli isti primer z mojim očetom ki je bil tri tedne v komi in smo tudi lahko samo čakali. Najdaljši trije tedni v mojem življenju. Čeprav smo upanje imeli do konca. Tudi naš oči je zapustil 4 otroke (dve svi še v šoli) in ni bilo najlažje prebolet in živet naprej. Ampak čas počasi zbriše take spomine in se spominjaš samo še lepih stvari in je malo lažje.
Držite se.....
Pa posvetite se otrokom ker njim je najhuje.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: čakamo...
5.3.2006 10:31:23   
Anonimen
Joj, uboga družina. user posted image  za vse.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: čakamo...
5.3.2006 20:37:46   
Suza
Vem kako vam je hudo. Mami mi je umrla pred mesecem in pol. Smo pa čakali točno 7 tednov. Najtežji tedni v mojem življenju. Stara je bila 48 let. Med tem čakanjem je bil božič, novo leto, sin je praznoval 2 roj. dan, bratov rojstni dan, možev roj dan, ki jih je potrebno nekak prestati.
Vsak dan se veseliš obiska in kakšne pozitivne novice od zdravnikov vendar nič. Ni hujšega kot gledati ljubljeno osebo kako odhaja, ti pa je nisi pripravljen spustiti, ker jo rabiš.
Sama sem se od mamice poslovila vsakokrat ko sem bila pri njej in mi je sedaj lažje nekako živeti naprej. Vedno sem ji povedala, da je bila najboljša mami na svetu, v upanju da me nekje sliši.
Vse kar ti lahko svetujem, da se poslovite in vsi skupaj ostanete močni.
Čas pa počasi oblaži bolečino.

_____________________________

Prijatelji so angeli, ki nas dvignejo s tal in nas spomnijo, da znamo leteti.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: čakamo...
5.3.2006 20:39:05   
lelaval
Žalostno. user posted image user posted image user posted image

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: čakamo...
5.3.2006 20:51:33   
CIPRESA
Ojej, uboga družinicauser posted image user posted image user posted image user posted image , ko bi se vsaj obrnilo na bolje.

_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

(odgovor članu lelaval)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: čakamo...
5.3.2006 20:52:04   
Anonimen
Hudo mi je. Mislim na vas.user posted image

(odgovor članu lelaval)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: čakamo...
5.3.2006 23:59:02   
KODA
user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: čakamo...
6.3.2006 0:13:47   
Andra
Zelo žalostno in hudo za vas. V podobnem položaju sem bila pred dvema letoma, ko je mami zvečer padla v komo, saj ji je v glavi počila žila - anevrizma. Odpeljali so jo ob enajstih zvečer z rešilcem. Celo noč so jo pregledovali in mi smo čakali na informacije. Drugi dan so nam povedali, da mora biti nujno operirana, vendar so možnosti zelo majhne, ker je prišlo do razlitja na najbolj delikatnem mestu v glavi. V primeru preživetja, so nam dejali, da bi bila skoraj 100% umsko prizadeta. Celih 5 dni smo čakali, da so našli nevrokirurga, ki jo je bil pripravljen operirat. Teh pet dni je bilo najtežjih za celo našo družino, saj je bilo mogoče v vsakem trenutku, da pride do ponovnega razlitja, ki bi bil v tistem trenutku smrten.
Dočakali smo operacijo, ki je trajala 9 ur. Mami se je prebudila iz narkoze in po čudežu (tako pravijo tudi vsi zdravniki) okrevala brez posledic. Danes se ji, razen brazgotine na glavi,  ne pozna nikjer več, da je prestala tako težko operacijo, pri kateri nam tudi zdravniki niso dajali nobenega upanja več.
Včasih se stvari obrnejo v čisto drugo smer, kot pričakujemo.
Želim vam, da bi se srečno končalo za vse. Jaz pravim, da imamo vsi nekje svojega angela varuha...

(odgovor članu KODA)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: čakamo...
7.3.2006 8:32:43   
Anonimen
Hvala, da ste  mi  zaupale izkušnje. Ko sva sorodnika hotela obiskat je njegova žena rekla, naj ga raje v mislih ohraniva takšnega kot je bil in da obisk ni potreben.
Do sedaj smo se pogovarjali le po telefonu. Se vam zdi primerno, če jo pokličem jo povabim na kavo, to bi zelo rada storila, a ne vem, kaj naj ji rečem, naredim.
Vem samo to, da bi meni v težkih trenutkih pozornost in pogovor prišla prav, zanjo  pa sem v dvomih.

(odgovor članu Andra)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: čakamo...
7.3.2006 8:44:16   
india
Ojej, to so pa zelo hudi trenutki!
Meni je lani junija umrl oče, pred tem je bil 5 dni v komi.
Zgodilo se je isto,kot je ena že napisala : počila mu je žila v možganih, anevrizma. Le da pri nejm ni bilo možnosti operacije in je tako 5 dni vegetiral na aparatih.
Verejmi sorodnici,ki ti je rekla, da je bolje, da ga ohraniš v spominu takega kot je bil. res je!
Jaz imam vedno pred očmi atija,ko je ležal tam negiben, z zaprtimi očmi, namesto njega so delali aparati.
Pri nas je bilo celo tako,da smo imeli možnost obiskati ga le najbližji : mama, midva z bratom, mož in svakinja.

Če jo želiš povabiti na kavo, jo povabi. Verejtno ji bo pasalo, da pride malo drugam, v drugo okolje, da ne razmišlja nenhno o njem, da se morda malo sprosti. Jaz vem,d asem bila vseh tistih  5 dni zelo aktivna. Tekala sem okoli in urejala zadeve, kupovala, se pogovarjala z ljudmi, ker drugače bi se mi verjetno zmešalo od sedenja pri telefonu.
Če ji lahko pomagaš s tem, da jo povabiš k sebi, stori to!
Morda najprej ne bo hotela, ji bo pa zelo koristilo!

Pa čimbolj močni bodite vsi skupaj!
kakšna je pa diagnoza? 

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: čakamo...
7.3.2006 9:21:26   
Anonimen
V takih hudih trenutkih so odveč kakršnekoli besede.user posted image
Stoj ob strani njegove družine,oni potrebujejo sedaj pomoč.
Hudo je za tiste,ki ostanejo in morajo živet naprej z praznino,ki jo
pusti ljubljena oseba.user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu india)
  Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: čakamo...
10.4.2006 23:06:16   
Anonimen
Anonimna, kakšno je stanje? Je še kaj upanja ostalo?

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: čakamo...
12.4.2006 16:19:02   
Maleal
Anonimna vem kar preživljaš,saj delam v intenzivni in se dnevno srečujem s takimi primeri.Zgodilo se je že da je nekdo prišel po božjem čudežu k sebi.Upanje umre zadnje.Če je tvoj sorodnik možgansko mrtev potem res ne gre več kaj nardit,je le vprašanje časa.Tudi jaz ti odsvetujem obisk,v spominu ga ohrani takšnega kot je bil,sorodnico pa povabi domov in se probaj pogovarjat z njo o nečem drugem,da vsaj za nekaj minut pozabita na tragedijo.user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: čakamo...
26.4.2006 9:26:01   
LARIKA
Najhujše je čakanje user posted image user posted image , sama novica glede na to da jo pričakuješ zna bit samo olajšanje,ker veš da se ne matra več,...ne samo on, tudi vsi njegovi ljubljeni,...

Zate in tvoje domače user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image
za strica pa user posted image user posted image  

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: čakamo...
28.4.2006 17:58:16   
Anonimen
Spoštovane,
ponovno hvala za tople besede.
Sorodnik je umrl pred mesecem dni. Počasi gremo naprej, korak za korakom...
Hči se je zaprla vase, sin ima občasne agresivne napade. Njuna mamica pravi, da zaenkrat še obvladuje situacijo. Sicer ji vsi stojimo ob strani, kolikor znamo in zmoremo.

user posted image

(odgovor članu LARIKA)
  Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: čakamo...
28.4.2006 18:09:50   
cmokec
user posted image user posted image  iskreno sožalje

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: čakamo...
28.4.2006 20:51:41   
CIPRESA
Ojoj pa sem upala na najboljeuser posted image user posted image user posted image

iskreno sožalje!!!!!!!


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

(odgovor članu cmokec)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: čakamo...
30.4.2006 9:53:53   
Anonimen
Moje sožalje vsej trpeči družini.user posted image

(odgovor članu CIPRESA)
  Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: čakamo...
30.4.2006 13:06:36   
NRMM
Iskreno sožalje user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: čakamo...
6.5.2006 18:03:42   
KBM
Iskreno sožaljeuser posted image

(odgovor članu NRMM)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: čakamo...
12.5.2006 17:47:31   
Anonimen
Moje iskreno sožalje!user posted image

(odgovor članu KBM)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: čakamo...
19.5.2006 16:37:23   
Maleal
Iskreno sožalje.user posted image

_____________________________

Ne išči nekoga, ki je popoln.
Ljubi nekoga, ki ni in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 24
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
Hoja z držanjem za roko ni priporočljiva!
Vaš otrok še ne hodi, ima pa veliko željo, da bi ga držali za roko in bi z vašo pomočjo hodil. Fizioterapevtka, Špela Go...
Otroci, ki se zbujajo zgodaj zjutraj so ...
Se vaš malček zjutraj prebuja skupaj s petelini, ne glede na to ali je delovni dan ali vikend? Imamo dobro novico za vas...
Prvomajske počitnice so najlepše ob morju
photo
Odkrijte popolno spomladansko harmonijo v Adrii Ankaran, zeleni mediteranski oazi. Napolnite se z energijo daleč stran o...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?