 |
RE: 100x ,pa nič
12.9.2009 23:32:02
|
|
|
|
zinkazi
|
Prav o tem govorim tudi v moji knjigi. Tole je odlomek:
Pomembno je, kako z otrokom komuniciramo. Kadar se z njim pogovarjamo ob vseh gospodinjskih opravilih, morda niti ne zaznamo vsega, kar nam sporoča. Če si zanj vzamemo čas, gremo z njim na sprehod, se z njim igramo, takrat je običajno naša komunikacija dobra. Otrok dobi občutek, da ga upoštevamo, sprejemamo njega in njegovo razmišljanje.
Kadar otrok razmetava igrače, tepe sestrico ali počne stvari, ki jih ne sprejemamo, se pogosto zgodi, da ob delu v gospodinjstvu govorimo, kaj naj ne dela, ga kregamo, pri tem smo od otroka oddaljeni. Otrok nas ne sprejema, oziroma ne sprejema naših zahtev. Zaznava le naše glasno govorjenje, s tem se tudi sam navaja glasnega govorjenja. Če želimo nekaj doseči si za otroka vzemimo čas, poskrbimo, da nas tudi on opazuje, če ne gre drugače, ga primemo, dotik naj bo za otroka prijeten in ga obrnemo proti sebi. Če se otrok zaveda, da dela nekaj, kar ni prav, se nam poskuša izogniti. Mi poskrbimo, da ostane in posveti pozornost nam, da preneha z neprimernim obnašanjem. Ko se posvetimo otroku, mu to povemo na miren in odločen način, takrat nas otrok upošteva.
_____________________________
Otroško srce je zaklad
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.Najbolje da zaspim za ene 10 let...
in sedaj pač se navadno na začetku večerji skregamo in potem sedimo tiho in jemo... velikooooooooooooo se pogovarjamo, ampak sliši še le če mu s čim zagrozim in zdi se mi, da več časa si zanj vzamem bolj je nagajiv, tako da tudi jaz upam, da se najde kakšen angelček, ki ima zdravilo za to gripo 
