|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Moja izpoved
2.1.2010 14:13:54   
Anonimen

Danes je takšen dan, ko bi morala bit srečna zaradi vstopa v Novo leto. Meni pa je pri srcu hudo, kar duši me v prsih. Nihče me ne razume. Vsi mi govorijo sej je bilo staro komaj 6 tednov.  Sama pa sem tako žalostna, da se je to moralo zgoditi ravno meni.
Na silvestrov dan, ko so se vsi odpravljali na praznovanje. Sem skoraj ves dan preživela v bolnici, ker so me morali sščistit. Saj je mojemu detecu nehalo biti srce in jim ni osatlo drugega kot, da so mi naredili splav.


Imam vprašanje za vse, ki ste vse to dale skozi. Kako ste se soočle z izgubo deteca?

  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 14:20:23   
Kratka
user posted image hudo mi je zate....tudi za mene so tile prazniki in veseljačenje čisto mimo, ker sem tudi jaz izgubila svojo pikico. Na silvestrovo je bilo ravno 3 tedne odkar sem rodila v 19.tednu. Počutim se isto kot ti, čisto sama, vsi okoli se veselijo in delajo plane za novo leto, jaz si pa želim le to, da bi moja punčka še vedno rasla v meni in si zamišljam kako velik trebuh bi že imela user posted image user posted image .
Ne vem kako ti naj svetujem, ker tudi jaz trpim. Lahko ti le rečem to, da pogovor pomaga, še posebej pa z nekom, ki je dal kaj podobnega skozi, torej me tukaj gor na rr. Piši in izjokaj bolečino.user posted image


_____________________________

od 10.12.09 najina pupa spančka med angelčki :(

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 14:42:06   
Gina
Ojoj, zelo mi je hudo za vaju. user posted image user posted image user posted image  Ne morem si niti predstavljat kako zelo hudo mora to biti, vendar verjamem, da enkrat bolečina mine. Pozabiš gotovo nikdar, ti je pa s časom lažje. Stisnita se h komu, poskusita verjet, da so za ovinkom lepši časi, da čeprav je življenje kruto in neusmiljeno, daruje ljudem tudi lepe trenutke in lepe dni. Trdno verjamem, da bosta, ko mine nek čas, donosili zdravo dete, ki vama bo sončni žarek v življenju. Želim si, da žalost mine, da sonček čim prej posije, da začneta počasi spet verjeti v to, da je na tem svetu tudi pravica in radost. user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Kratka)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 14:49:13   
koala
Ojoj user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image  Sama sice HB nilam tako krute izkušnje, mi je pa pri žalovanju za meni dragimi osebami zelo pomagalo da sem šal v gozd, ko sem sama lahko izjokala svojo bolečino, ko sem objela mogočni hrast. Mene vse to tako napolni z neko pozitivno energijo..
Draga anonimna in Kratka izjokajta svojo bolečino, ne dovolita si vzeti časa za žalovenje in vedita da vsak žaluje po svoje. Morda vama bo v pomoč še društvo SOlzice, kjer so združene mamice ki jih je doletela enako žalostna usoda.
En veeeeeeeeeelik topel objem vsaki od vaju.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 14:50:38   
sanasan
anonimna in Kratka user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

CARPE DIEM!

(odgovor članu koala)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 15:36:07   
Anonimen

Sej imam doma že enga sončka, ki mi vsak dan polepša dan. Ampak vseeno zellooo boli ta izguba!!! Ker sem si tega drugega otroka isto iskreno želela kot ta prvega.
Čeprav mi je zdravnica rekla, da se naj tolažim z tem da imam doma otroka. Pa kaj pol nimam pravice žalovat za izgubljeno dete. Kot da nimam bit pravice žalostna.
Pol pa še izjava sestre na odelku; Kaj ste prišle na dopust?
Namesto, da bi ti dal nekdo kakšno pomirjajočo besedo. Pa pridejo z takšnimi izrazi ven. Nevem no kaj si naj sploh mislim.
Najhuje mi je zvečer, ko se vležem v posteljo, takrat mi pride vse na dan.

Hvala za vse objemčke in tolažilne besede.

Morem bit anonimna, ker ne želim da vedo kdo sem. Ker se pol vedno kdo pametn najde in še bolj dreza v tebe bolj kot si želiš.

(odgovor članu sanasan)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 15:38:11   
Anonimen

Kaki pa so bile vaše izkušnje z zdravstvenim osebjem po tem, ko ste izvedele za izgubo?

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   [Brisano sporočilo]
2.1.2010 15:41:50   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 15:49:07   
uršula83
Sem bila na istem, grozn je, ampak s cajtam preboliš.

_____________________________

čakamo že drugi zakladek

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 16:19:58   
Anonimen
Žal mi je, da si tole doživela. Prav dobro vem kako se počutiš. Sama imam za sabo smrt punčke tik pred porodom in dva ss. Vem, kako težki znajo biti prazniki, ko s sabo nosiš takšno breme.
Pa še to, da si poslušala še neumestne pripombe osebja ob takem dogodku je naravnost za bruhat. Tudi sama sem že to doživela. Enostavno ostaneš brez besed, ko to poslušaš.user posted image
Povem ti pa nekaj. Vedno je upanje! Preživela boš to bolečino in šla naprej. Jaz tudi nisem odnehala in danes sem nosečka, ki ima za sabo že cele 3 mesece. user posted image


(odgovor članu uršula83)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 16:45:56   
Kratka
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen


Kaki pa so bile vaše izkušnje z zdravstvenim osebjem po tem, ko ste izvedele za izgubo?


Najbolj pogosta "tolažba" iz ust mnogih, ne le zdravstvenega osebja je bila in je še v smislu "saj si še mlada", "si zdrava in lahko spet zanosiš", blablabla.. hudič pa taka tolažba!Dejstvo je, da hočeš tega otroka, ki ga ni več, zato tudi ne razmišljam o novi nosečnosti, ker si trenutno ne želim otroka, razen svoje zvezdice. Nimam še nobenega in verjamem, da bi mi bilo lažje se soočati z izgubo, če bi imela doma kakšnega sončka, ki ti zagotovo nariše nasmeh na obraz, tako je pa doma vse prazno, žalostno in tiho user posted image user posted image ...tako,da verjemi, da ti je vsaj malo lahko lažje, čeprav vem da noben otrok ne more nadomestit izgubljenega, ampak prebijati se iz dneva v dan je zagotovo lažje če imaš otroka, ker se zamotiš z njim in ne razmišljaš toliko o izgubi. Pogrešaš pa seveda skos in verjetno nikoli ne nehaš, le navadiš se.

Kar se pa tiče tiste neumne izjave, sem pa itak brez besed. Sama nisem doživela kakšnih neumnih pripomb od osebja v porodnišnici. Bila sem v LJ. Veliko sestr je bilo zelo prijaznih, te mlade še posebej. Ko sem bila v porodni cela objokana me je mlada sestra ves čas božala po licu in držala za roko. Res sem ji hvaležna za to. Kar se pa babice tiče se mi je pa zasrala...Ko me je vprašala, če želim videt otroka in sem rekla da ja, je odgovorila; da ona ga pa ne bi hotla. Kot da me briga kaj bi ona hotla??? Sem jo vprašala, če izgleda dete čudno, pa je rekla da ne in res ni, zato se mi je njena izjava zdela čisto neprimerna...


_____________________________

od 10.12.09 najina pupa spančka med angelčki :(

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 16:57:51   
nadka30
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Ojoj, zelo mi je hudo za vaju. user posted image user posted image user posted image  Ne morem si niti predstavljat kako zelo hudo mora to biti, vendar verjamem, da enkrat bolečina mine. Pozabiš gotovo nikdar, ti je pa s časom lažje. Stisnita se h komu, poskusita verjet, da so za ovinkom lepši časi, da čeprav je življenje kruto in neusmiljeno, daruje ljudem tudi lepe trenutke in lepe dni. Trdno verjamem, da bosta, ko mine nek čas, donosili zdravo dete, ki vama bo sončni žarek v življenju. Želim si, da žalost mine, da sonček čim prej posije, da začneta počasi spet verjeti v to, da je na tem svetu tudi pravica in radost. user posted image user posted image user posted image


se podpišem in se strinjam. Tudi mene je ss doletel lani v začetku oktobra, stem da sem bila v 11 t. Najprej se je pojavilo  vprašanje zakaj jaz, potem sem študirala če sem kaj takega vzdignila,...imoram pa priznat da mi je veliko pomenil pogovor z puncami na forumu , ki so doživele isto usodo kot jaz.
Ja tudi jaz že imam doma enega otroka, in takrat je vse potekalo bp in niti v sanjah si nisem mislil, da bi se mi lahko kaj takega zgodilo.
Ja tudi meni je marsikatera sestra rekla pa saj si še mlada in še boš lahko imela otroke, pa da naj skušam čim prej pozabiti-pa se to ne da kar tako pozabiti, treba je žalovat na tak ali drugačen način, zjoči se, napiši svojo bolečino,......
Lahko se nam pridrućžiš na temi v pričakovanju +, kjer nas je cel kup, ki smo leto 2009 zaključili s ss.
lpuser posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Moja izpoved
2.1.2010 23:08:56   
rpli poli oli
user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Moja izpoved
4.1.2010 14:06:49   
fragola
Pozdravljena anonimna in kratka. Sama vem kako vam je pri srcu, vsi bi vas hotli po tolažit, vendar jim ne uspe, ker enostavno se boste morale same, jaz se mela spontani splav dvakrat, vendar nisem obupala in zdaj spi svoj popoudanski spanec skoraj 7 mesecev stara, zdrava in zelo vesela punčka. Celo nosečnost sem bila v strahu, da bi tudi to dete zgubila, vendar je nisem hvala bogu!
Vedite da upanje zadnje umre in samo pozitivno in boste vidle, da bo boljši nikoli ne boste pozabile, vendar bo vsak dan boljše. Prišel bo pa tudi dan, ko boste pomislile, kolk bi bil star že vaš nerojeni otročiček, takrat zjočite se in vam bo boljše!!! Drage moje želim, vam, da bi hitro spet zagledale plusek in da tokrat bo vse v redu!!!! Srečnoooooooooooo!!!!!!!!!!!!

_____________________________

Upanje zadnje umre!

(odgovor članu rpli poli oli)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Moja izpoved
5.1.2010 18:42:23   
Anonimen
Razumem kaj doživljaš. Tudi sama sem v podobni situaciji. Po štirih letih injekcij, punkcijah, UZ , transferjih, hormonih in ne vem čemu še, nam je končno uspelo zanositi. Sreča je imela grenak  priokus saj se prav zares nisva upala veseliti.
UZ pri  pri 6 tednih pokaže bitje srčka včeraj pa na prvem pregledu pri osebnem ginekologu razočaranje, žalost. Srčka ni več, rast ploda ustreza 7 tednom. Jutri čiščenje. Kaj drugega kot zjokati se že ne moreš in  to je najhuje...ker nič ne moreš.
Danes je že malo bolje, čeprav me bo najbrž zadelo šele jutri ko bom tam. Razum ti govori da je najbrž tako najbolje...narava že ve, srce pa vseeno joče, bolečina ni zato nič manjša.
Najbrž bo vsak dan bolje. Bolečina bo vsak dan manjša izginila pa najbrž ne bo nikoli.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Moja izpoved
5.1.2010 18:46:39   
tejči28
anonimna user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

8.9.2008 nas je razveselil prvi sonček
8.9.2010 pa smo dobili drugo sončico

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   [Brisano sporočilo]
5.1.2010 18:56:48   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu tejči28)
  Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Moja izpoved
5.1.2010 18:58:40   
nadka30
user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Moja izpoved
6.1.2010 10:10:02   
Kratka
oh, anonimna, tako mi je žal user posted image . Upam, da vama bo spet uspelo in to prej kot pa v 4 letih! Prosim te, ne obupaj! Verjamem, da boš tudi ti nekoč pestovala svojo štručko. Kakor grdo se mogoče sliši, ampak je res bolje da je pikica šla zdej in sama, kot pa kasnej. Veš, vedno dlje bi jo nosila, vedno bolj bi te bolelo, če bi splavila. Ji žal ni bilo sojeno na tem svetu in je narava naredila svoje.  Sedaj vaju čuva user posted image in upam, da bo čuval tudi tvojo naslednjo nosečnost in bosta dobila zdravega user posted image .     user posted image


_____________________________

od 10.12.09 najina pupa spančka med angelčki :(

(odgovor članu nadka30)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Moja izpoved
6.1.2010 11:09:47   
RAKICA2007
user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image punce nimam besed, resnično ne user posted image user posted image user posted image
bodite močne, držite se, pazite nase in naj se vam v tem letu izpolnijo prav vse največje želje...

user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Kratka)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Moja izpoved
6.1.2010 12:03:29   
mamica30
tudi meni je zmanjkalo besed..user posted image user posted image user posted image

zelo mi je žal in upam oz. si močno želim, da bi vam čimprej uspelo!

(odgovor članu RAKICA2007)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Moja izpoved
6.1.2010 12:13:06   
kasso
user posted image user posted image user posted image
čas bo zacelil rane.
Po prvem ss, mi je bilo zelo zelo hudo, sploh ker si nisem nikoli predstavljala ne mislila, da bi se meni lahko zgodilo. Nobena ženska v družini oz. bližjem sorodstvu, da bi vedela, ni imela nikoli SS. Šok, ko mi je G povedal, da ni bitja srca, solz nisem mogla zadržat. Sestra je bila zlata tam, ko me je tolažila.
Po 2. in 3. SS pa sem se že takoj v začetku nosečnosti psihično pripravila, da se lahko to spet zgodi in tako, da me ni tako zelo potolklo kot 1.
Imam tri zdrave otročke, tako da ne obupat, ker tudi vam lahko uspe. Vso srečo želim.

(odgovor članu mamica30)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Moja izpoved
22.1.2010 21:47:58   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Žal mi je, da si tole doživela. Prav dobro vem kako se počutiš. Sama imam za sabo smrt punčke tik pred porodom in dva ss. Vem, kako težki znajo biti prazniki, ko s sabo nosiš takšno breme.
Pa še to, da si poslušala še neumestne pripombe osebja ob takem dogodku je naravnost za bruhat. Tudi sama sem že to doživela. Enostavno ostaneš brez besed, ko to poslušaš.user posted image
Povem ti pa nekaj. Vedno je upanje! Preživela boš to bolečino in šla naprej. Jaz tudi nisem odnehala in danes sem nosečka, ki ima za sabo že cele 3 mesece. user posted image




In danes je še enkrat konec moje sreče in upanja...user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Moja izpoved
22.1.2010 22:29:03   
Kratka
Ah, sem brez besed...Ne izgubi upanja!user posted image user posted image user posted image

_____________________________

od 10.12.09 najina pupa spančka med angelčki :(

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Moja izpoved
22.1.2010 22:37:06   
Anonimen
user posted image

(odgovor članu Kratka)
  Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





10 najpogostejših prvih znakov nosečnosti
Vsaka ženska drugače občuti prve znake nosečnosti, mi vam predstavljamo najpogostejše.
Pregled nuhalne je priporočljiv za vse nos...
S presejalnim pregledom nuhalne svetline v času od 11. do 14. tedna nosečnosti lahko licenciran ginekolog odkrije veliko...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?