|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Motnja koncentracije z impulzivnostjo
6.7.2009 14:16:06   
Fuji
Pozdravljeni.

Sama se v teh tednih precej posvečam naslovni diagnozi. Priznam, da je zadeva popolnoma drugačna, kot sem si jo zamišljala, ko sem kdaj naključno naletela na to besedno zvezo. Niti ji nisem posvečala neke posebne pozornosti, ker sem bila mnenja, da je ja vse razvidno iz imena. No, pa ni. To vem šele danes, ko se tudi naša družina sooča s težavami.

Prvorojenec je v tem šolskem letu pričel obiskovati prvi razred OŠ. Od začetka je bilo še fajn, nekje okoli novega leta se je pa že poznala večja obremenjenost, razdražljivost, otožnost in agresija. V sodelovanju z učiteljico smo otroku prigovarjali, da naj se umiri, naj ne moti, naj se ne guga, ne klepeta, naj se ne vriva, da ni potrebno biti vedno prvi,... Pa je zaleglo za kakšen dan, potem pa jovo na novo ponoviti intenzivno vajo. Otrok se je začel doma odmikati, se izogibati pogovorom, nič več nama ni zaupal kaj se mu dogaja, na vprašanja pa je odgovorjal s kratkimi odgovori. Nekajkrat je imel hud izpad, ko bi najraje kar umrl, se odselil, zamenjal starša in dom, ter vse prijatelje. Ob tem sva z možem že čutila končni alarm, da MORAMO poiskati pomoč. In smo jo.

Tam pa se je vse obrnilo na glavo. Terapevt (G.Radetič) nama je predstavil popolnoma enostavno sliko stanja, v katerem se nahaja otrok - motnja koncentracije z impulzivnostjo. Opozoril naju je na to kaj vse se bo še dogajalo, jaz pa sem izgubljala tla pod nogami, ker je pravzaprav našteval večino stvari, ki se ŽE dogaja. In midva zdaj na otroka dejansko gledava drugače - to pa se pozna tudi pri odnosu, ki se izboljšuje. Še naprej obiskujemo terapijo, začeli smo hoditi tudi na Center za otroke in mladostnike in septembra bodo sprožili postopek testiranja.

Jaz pa, v nasprotju z možem, še vedno občasno tavam v temi. Veliko berem na to temo in po pravici povedano, nisem najbolj optimistična. Vem, da se da precej pomagati, me pa tiste negativne stvari lovijo. Ker sem bila sama kot otrok precej nemirna in klepetava, vem, da sem se težko prebijala. Je pa res, da nisem imela pomoči s strani staršev, saj sem bila pri mami osovražena in bi me najraje zaprla v poboljševalnico. No, jaz sem bila le nemogoč in nevzgojen pamž, takšnih diagnoz takrat niso poznali, vsaj pri nas ne.

V njem vidim borbo po dokazovanju in iskanju neke potrditve. In včasih je izredno težko voziti med lastno osebnostjo in biti dober zgled. Med tem kaj je prav in tem kar sem. Med tem, ko mi duša nori, glava pa skuša umiriti razmere, v dobro otroka. Trudim se ostati mirna in pozitivna, vedno mi pa žal ne uspe.

Sin je sicer popolnoma "normalen" otrok. Je družaben, ima prijatelje in rad je v njihovi družbi. Učnih težav nima, na nekaterih področjih v šoli je bil nad povprečjem. Doma ima še dve sestrici, s katerima se dobro razume in ju ima rad. Tega naglas sicer ne bo kar tako priznal, se pa vidi iz odnosa, ker je do njiju skrben (sploh, če katera joka) in pozoren. Je pa sicer precej tekmovalen, klepetav in "živc" - stalno v pogonu. Se pa vse pozitivno konča, ko nevemkaj povzroči njegov izpad. Zdi se, da se to dogaja takrat, ko nekaj ni tako, kot si je on naslikal v glavi, da mora biti. In takrat ni lepo. Večinoma se dere, da naj gremo stran, da hoče biti sam, pojavlja se tudi brcanje, suvanje. Sama nanj gledam nekoliko drugače in zdi se, da v takih situacijah že vnaprej znam dokaj točno zadeti njegovo naslednjo reakcijo. In vem, da ne želi tega, pa si sam ne more pomagati. To vem zato, ker sem sama precej podobnega karakterja (čeravno mi njegove reakcije mnogokrat parajo živce).

Je še kakšna, ki ima te težave in kako z otrokom vozita? Brala sem Karensina sporočila, precej naše družine sem našla v njih. Ker so nam rekli, da je ta zadeva v 80% dedna, me zanima kako je pri tistih, ki imate več otrok? Nasploh se mi nekako zdi, da bi tule našla nasvete in oporo tudi za našo družino.

LP
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
6.7.2009 14:30:30   
blaža

IZVIRNO SPOROČILO: Fuji

Pozdravljeni.

Sama se v teh tednih precej posvečam naslovni diagnozi. Priznam, da je zadeva popolnoma drugačna, kot sem si jo zamišljala, ko sem kdaj naključno naletela na to besedno zvezo. Niti ji nisem posvečala neke posebne pozornosti, ker sem bila mnenja, da je ja vse razvidno iz imena. No, pa ni. To vem šele danes, ko se tudi naša družina sooča s težavami.

Prvorojenec je v tem šolskem letu pričel obiskovati prvi razred OŠ. Od začetka je bilo še fajn, nekje okoli novega leta se je pa že poznala večja obremenjenost, razdražljivost, otožnost in agresija. V sodelovanju z učiteljico smo otroku prigovarjali, da naj se umiri, naj ne moti, naj se ne guga, ne klepeta, naj se ne vriva, da ni potrebno biti vedno prvi,... Pa je zaleglo za kakšen dan, potem pa jovo na novo ponoviti intenzivno vajo. Otrok se je začel doma odmikati, se izogibati pogovorom, nič več nama ni zaupal kaj se mu dogaja, na vprašanja pa je odgovorjal s kratkimi odgovori. Nekajkrat je imel hud izpad, ko bi najraje kar umrl, se odselil, zamenjal starša in dom, ter vse prijatelje. Ob tem sva z možem že čutila končni alarm, da MORAMO poiskati pomoč. In smo jo.

Tam pa se je vse obrnilo na glavo. Terapevt (G.Radetič) nama je predstavil popolnoma enostavno sliko stanja, v katerem se nahaja otrok - motnja koncentracije z impulzivnostjo. Opozoril naju je na to kaj vse se bo še dogajalo, jaz pa sem izgubljala tla pod nogami, ker je pravzaprav našteval večino stvari, ki se ŽE dogaja. In midva zdaj na otroka dejansko gledava drugače - to pa se pozna tudi pri odnosu, ki se izboljšuje. Še naprej obiskujemo terapijo, začeli smo hoditi tudi na Center za otroke in mladostnike in septembra bodo sprožili postopek testiranja.

Jaz pa, v nasprotju z možem, še vedno občasno tavam v temi. Veliko berem na to temo in po pravici povedano, nisem najbolj optimistična. Vem, da se da precej pomagati, me pa tiste negativne stvari lovijo. Ker sem bila sama kot otrok precej nemirna in klepetava, vem, da sem se težko prebijala. Je pa res, da nisem imela pomoči s strani staršev, saj sem bila pri mami osovražena in bi me najraje zaprla v poboljševalnico. No, jaz sem bila le nemogoč in nevzgojen pamž, takšnih diagnoz takrat niso poznali, vsaj pri nas ne.

V njem vidim borbo po dokazovanju in iskanju neke potrditve. In včasih je izredno težko voziti med lastno osebnostjo in biti dober zgled. Med tem kaj je prav in tem kar sem. Med tem, ko mi duša nori, glava pa skuša umiriti razmere, v dobro otroka. Trudim se ostati mirna in pozitivna, vedno mi pa žal ne uspe.

Sin je sicer popolnoma "normalen" otrok. Je družaben, ima prijatelje in rad je v njihovi družbi. Učnih težav nima, na nekaterih področjih v šoli je bil nad povprečjem. Doma ima še dve sestrici, s katerima se dobro razume in ju ima rad. Tega naglas sicer ne bo kar tako priznal, se pa vidi iz odnosa, ker je do njiju skrben (sploh, če katera joka) in pozoren. Je pa sicer precej tekmovalen, klepetav in "živc" - stalno v pogonu. Se pa vse pozitivno konča, ko nevemkaj povzroči njegov izpad. Zdi se, da se to dogaja takrat, ko nekaj ni tako, kot si je on naslikal v glavi, da mora biti. In takrat ni lepo. Večinoma se dere, da naj gremo stran, da hoče biti sam, pojavlja se tudi brcanje, suvanje. Sama nanj gledam nekoliko drugače in zdi se, da v takih situacijah že vnaprej znam dokaj točno zadeti njegovo naslednjo reakcijo. In vem, da ne želi tega, pa si sam ne more pomagati. To vem zato, ker sem sama precej podobnega karakterja (čeravno mi njegove reakcije mnogokrat parajo živce).

Je še kakšna, ki ima te težave in kako z otrokom vozita? Brala sem Karensina sporočila, precej naše družine sem našla v njih. Ker so nam rekli, da je ta zadeva v 80% dedna, me zanima kako je pri tistih, ki imate več otrok? Nasploh se mi nekako zdi, da bi tule našla nasvete in oporo tudi za našo družino.

LP


kaj lahko malo več opišeš o tej motnji prosim? kj vama je ta DR. rekel, da kakšni so znaki,...

No z našim nimamo takih problemov, je pa vseeno po karakterju živc, kot jaz, moj oče,...

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 10:07:48   
Fuji
G. Radetič ni zdravnik, je pa družinski terapevt in mediator, deluje v okviru Zavoda Aleksandra. Otrok je sicer voden tudi pri Svetovalnemu centru za otroke in mladostnike, kjer ga spremljata specialistka klinične psihologije in specialni pedagog, na Zavod za gluhe in naglušne pa hodi k logopedu.

Že od malega ga je treba stalno opominjati - npr. to, da si po potrebi umije roke, da je treba umiti zobe, da zvečer, ko se sleče, obleke da v koš za umazano perilo, da zjutraj pižamo da na posteljo, da čevlje pospravi v omaro,... Ma, vse kar je nam čisto samoumevno. Jaz sem ga jemala kot furjastega, zdaj mi pravijo, da on tega dejansko ne zmore sam od sebe. Je precej površen, nemiren, rabi hitro dinamiko. Ga pa nekaj lahko umiri tudi za dlje časa - TV in računalniške igrice. Ima pa oboje omejeno, sploh računalnik le ob vikendih, če dežuje do 1,5 ure na dan. Tega se še vedno držim in pri tem vztrajam, pa se je nekako navadil, čeprav vsakič prosi, če lahko "še malo".

Čustvovanje je zelo močno. Ko se razjezi, se res razjezi zelo, ko je užaljen, se umakne in zapre vase. Ko je nekaj smešnega, s smehom pretirava, prav sili se. Izredno hitro menja razpoloženje in pravzaprav je to nekako najtežje, ker lahko vsak trenutek pade ven. Išče pozornost, za to se je pripravljen tudi izmisliti razne smešne zgodbice, ki "so se mu zgodile" - to se dogaja predvsem v šoli. Je pa tisti čas, ko se mu vsi smejejo izredno zadovoljen sam s sabo. Sicer je po eni strani izredno samozavesten, ker "vse zna in najbolje ve", po drugi pa precej nesiguren sam vase, stalno išče neko potrditev. Za nekaj v kar je prepričan, se je pripravljen kregati do te mere, da na koncu pride že do izpada - po sistemu "kdo bo koga". Ampak se večkrat zgodi, da dogodek, kateremu smo bili vsi priča, opiše čisto drugače in od tega ne odstopa. No, tu tudi pravijo, da on dejansko tako stvar vidi in dojema.

Izredno je vodljiv s strani prijateljev, res preveč. Ta problem so izpostavili tudi v šoli - en fant, ki ga ima naš zelo rad, ga npr. našunta naj nekaj reče / naredi, naš pa to potem stori brez premisleka - velikokrat na svojo škodo. Ampak za tega fanta bi on še vseeno še naprej naredil vse. Doma je ta vodljivost nekoliko manj intenzivna, ampak ob dobrih dneh zelo dobro sodelujemo. Je pa tak - če mu nekdo ni všeč, se niti delal ne bo, da mu je in se ne bo trudil okoli takšnega odnosoa - glede tega je zelo iskren.

"Prihodnost" so nam orisali predvsem v tem smislu, kako in v kakšnih situacijah otrok postane agresiven. Pa da bo pozabljal stvari, za katere bomo mi menili, da jih mora obvladati v vsakem trenutku. Da bo izgubljal osebne stvari (se dogaja, predvsem všoli, pa z oblačili, igračami), da nekaj ne bo naredil, ker RES ne sliši in dojame našega navodila (zdaj prakticiramo, da mu nekaj kar se nam zdi pomembno povemo na način, da mu položimo roko na ramo, ga gledamo v oči in jasno povemo enostavno navodilo - eno samo stvar naenkrat),...

Naj omenim, da je bil naš od nekdaj "furjast", opominjati ga je bilo treba za vse živo. Ni pa bil agresiven. Zadnje leto v vrtcu je celo večkrat prišel domov pretepen. V šoli pa kot da se mu je svet obrnil za 360° - 2x je udaril tudi deklici, ena mu ni nič hotela (ga je pa menda nek drug otrok našuntal), druga pa se je vrivala v vrsto pred njega. In ne razume, da ni bilo prav, ker trdi, da je naredila nekaj narobe (z urivanjem). Zelo ga razjezijo tudi stvari, ki se mu zdijo krivične. Večinoma se v tem trenutku potem umakne in se zapre vase, joka na skrivaj (pogosto se to dogaja v šoli med igro). Paziti moramo na utrujenost - ko je utrujen, je hitreje razdražljiv in ga že kakšen nedolžen hec lahko iztiri, tako da še vedno pazimo, da dovolj spi (tudi sicer je bolj zaspane sorte).

Ma, stvari je še cel kup. Je pa res, da ko so dobri dnevi (k sreči v veliki večini), da se da prav fajn sobivati. Pri nas so problematični tisti izpadi, ko bi najraje umrl, zamenjal dom in starša, prijatelje,... To se je do sedaj zgodilo cca. 4 - 5x in res ni fajn, ker se vidi, da kljub agresiji otrok v tistem trenutku trpi, je prestrašen in izgubljen.

Sicer pa o nekaterih znakih lahko prebereš tudi tule: http://www.sabinasilc.com/motnje_pozornosti.htm Mi tele terapevtke sicer ne poznamo osebno. Ob tem morda še to, da je g. Radetiču v pol ure uspelo to kar sva midva gradila nekaj mesecev - otrok se je pri njemu popolnoma odprl, zdi se, da mu res zaupa, tam se počuti super, ker bi šel najraje vsak dan tja. Bistvena stvar, ki jo on svetuje - mirnost. No, tole moram pa jaz še kar natrenirati.

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 11:34:32   
mika
fuji, dva krat sem prebrala tvoja posta, pa ti moram reč, da razen agresije, se meni zdi tvoj otrok tipičen 'živahen otrok. Edino si ne znam predstavljati intenziteto njegove agresije.
Na vse to, kar moraš opozarjati svojega sina, moram jaz svojo hčero. Stara je 4.5 in dvomim, da jo bom morala manj opozarjati pri 7ih letih. Ravnotako ima obdobja, ko bo naredila vse kar je potrebno in obdobja, ko bom morala bit huda. Ko se preobleče, razmeče oblačila po celi sobi.

Tudi sama pazim, da se preveč ne razburi, ampak ji s tolažilnim glasom govorim kar je potrebno, sploh kadar je utrujena. Takrat je tudi nevarna sama sebi, da se poškoduje...zadnjič je glavno naslonila na umivalnik in se zabila z zobki, da se je komaj pomirila.

Tudi ona ne prenese krivice in joče. kadar jo vprašam, če jo vzgojiteljici kaj skregata, reče, da ne. Seveda ne bo povedala, ker sta onidve zanjo avtoriteta in  potem pričakuje, da jo bom še jaz skregala. Sem ji pa rekla, da mo mora povedat, zato da bom jaz njiju skregala in potem mi pove kaj je bilo narobe. Seveda se potem pogovoriva in obljubi, da tgeane bo več naredila, zato ne bo od vzgojiteljic kregana.

V soboto smo imeli piknik in je popoldan šla spat, zbudila se pa je nenaspana. Sitna, drla se je, ni hotla ven. In sva pol ure ostali notri sem jo božala, pa se je zelo upirala, kričala, ampak sem jo z mirnostjo uspela spravit v dobro voljo. Ti pa povem, da bi jo najraje naklestila po riti, od vse te histerije.

Niti ne razumem, zakaj mu je diagnosticirana motnja koncentracije, če je lahko na računalniku pri miru , kar pomeni, da je skoncntriran ali pa pri TV-u.
Ne vem, poskusite najt neko stvar, ki mu bo zabavna.
Aja, naša ko gleda TV, skoz nekaj hopsa po sedežni, tako da je padla in si presekala brado.

Resnično se mi zdi, da tvoj otrok ni nič drugačen, kot ostali živahni otroci. Kot si sama napisala, ohranit moraš mirnost in boš lažje urejala kritične situacije. Pa da ne boš mislila, da jaz kdaj ne popizdimuser posted image ...o ja, pa še kako. Ampak ko vidim, da je njeno razpoloženje slabo zaradi utrujenosti, prizadetosti zaradi kakšne krivice, pa ne.
Sama ga najbolje poznaš in ga še naprej opazuj, kdaj bi lahko prišlo do kakšnega agresivnega izpada, da lahko preprečiš, preden do tega pride.

Midve sva si zelo blizu in si želim, da mi bo zaupala, da se vedno lahko zanese name, neglede nato, ko bo kakšno ušpičila. Tudi ti si moraš pridobit sinovo zaupanje, to pa samo z mirnostjo, brez jeze, sploh kadar vidiš, da se ne počuti dobro.

Svojo hčero sem ti opisala samo zato, ker se mi ne zdi kaj drugačna od tvojega sina, pa nima nobene diagnoze. Raze agresije, kot sem napisala, ki si je nekako ne morem predstavljati.

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 11:52:19   
blaža
IZVIRNO SPOROČILO: mika

fuji, dva krat sem prebrala tvoja posta, pa ti moram reč, da razen agresije, se meni zdi tvoj otrok tipičen 'živahen otrok. Edino si ne znam predstavljati intenziteto njegove agresije.
Na vse to, kar moraš opozarjati svojega sina, moram jaz svojo hčero. Stara je 4.5 in dvomim, da jo bom morala manj opozarjati pri 7ih letih. Ravnotako ima obdobja, ko bo naredila vse kar je potrebno in obdobja, ko bom morala bit huda. Ko se preobleče, razmeče oblačila po celi sobi.
Tudi sama pazim, da se preveč ne razburi, ampak ji s tolažilnim glasom govorim kar je potrebno, sploh kadar je utrujena. Takrat je tudi nevarna sama sebi, da se poškoduje...zadnjič je glavno naslonila na umivalnik in se zabila z zobki, da se je komaj pomirila.

Tudi ona ne prenese krivice in joče. kadar jo vprašam, če jo vzgojiteljici kaj skregata, reče, da ne. Seveda ne bo povedala, ker sta onidve zanjo avtoriteta in  potem pričakuje, da jo bom še jaz skregala. Sem ji pa rekla, da mo mora povedat, zato da bom jaz njiju skregala in potem mi pove kaj je bilo narobe. Seveda se potem pogovoriva in obljubi, da tgeane bo več naredila, zato ne bo od vzgojiteljic kregana.

V soboto smo imeli piknik in je popoldan šla spat, zbudila se pa je nenaspana. Sitna, drla se je, ni hotla ven. In sva pol ure ostali notri sem jo božala, pa se je zelo upirala, kričala, ampak sem jo z mirnostjo uspela spravit v dobro voljo. Ti pa povem, da bi jo najraje naklestila po riti, od vse te histerije.

Niti ne razumem, zakaj mu je diagnosticirana motnja koncentracije, če je lahko na računalniku pri miru , kar pomeni, da je skoncntriran ali pa pri TV-u.
Ne vem, poskusite najt neko stvar, ki mu bo zabavna.
Aja, naša ko gleda TV, skoz nekaj hopsa po sedežni, tako da je padla in si presekala brado.
Resnično se mi zdi, da tvoj otrok ni nič drugačen, kot ostali živahni otroci. Kot si sama napisala, ohranit moraš mirnost in boš lažje urejala kritične situacije. Pa da ne boš mislila, da jaz kdaj ne popizdimuser posted image ...o ja, pa še kako. Ampak ko vidim, da je njeno razpoloženje slabo zaradi utrujenosti, prizadetosti zaradi kakšne krivice, pa ne.
Sama ga najbolje poznaš in ga še naprej opazuj, kdaj bi lahko prišlo do kakšnega agresivnega izpada, da lahko preprečiš, preden do tega pride.

Midve sva si zelo blizu in si želim, da mi bo zaupala, da se vedno lahko zanese name, neglede nato, ko bo kakšno ušpičila. Tudi ti si moraš pridobit sinovo zaupanje, to pa samo z mirnostjo, brez jeze, sploh kadar vidiš, da se ne počuti dobro.

Svojo hčero sem ti opisala samo zato, ker se mi ne zdi kaj drugačna od tvojega sina, pa nima nobene diagnoze. Raze agresije, kot sem napisala, ki si je nekako ne morem predstavljati.



pri na sje čisto enako.

Sicer je naš fant ful bister, se hitro uči,( zna že brat in seštevat še pred vstopom v šolo, ker ga vse zanima) je pa precej nereden. ne pospravlja za sabo. No zdej se je malo poboljšal, ker smo naredili eno veliiiko debato. Star je ša 6,5 let.

In tudi on, ko gleda risanke, da rit v luft na kavču in skozi nekaj drsa z nogo in ne more bit pet minut pri miru.

Po moje bo treba malo popravit koncentracijo pri njem. Čeprav si pa zapomne vse kot hudič. sploh, če ga zanima.

ne vem, jaz ga sprejmem kakršen je, in se mi ne zdi, da bi bilo kej hudega narobe, razen tega, da nima lih dolge koncentracije.

Pri tebi vidim problem to agresijo in pa vodljivost drugih. To se mi zdi kar velik problem, še posebaj, ko bo večji.

Nasveta ti ne znam dat, mogoče se bo še kakšna javla, ki ima podobne težave z otrokom.

No ma sem ti hotla samo povedat, da je tudi naš živahen , nemiren in nereden, pa se mi to ne zdi tako problematično.

Čeprav so mi , ko je bil še v vrtcu rekli, da ne mara takih del, kjer se je treba dolgo koncentrirat. Npr. ni maral sedet pri mizi in natikat perlice. No to še zdaj ne mara, pa se mi ne zdi tak problem.

Ga pa vidim podobnega meni. Sem govorila z njegovo letošnjo vzgojiteljico in je rekla, da se veliko tudi podeduje. In jaz sem bila lih taka. Vse sem pozabljala naokoli. Dežnike, majice, copate, potrebščine, user posted image , ajajoja, se bojim, da se mi bo zdej vse vrnilo, ko je moja mama tudi norela z mano user posted image . Pa učit se tudi nisem znala. Nikoli v življenju se nisem učila!!! Zapomnila sem si samo z poslušanjem in to mi je blo vedno ok. Tudi zdej sem precej impulzivne narave, ma to v smislu, da bi skozi nekaj počela, še posebaj rada delam z rokami ( poglej moj album) s tem sem zasvojena.

Mogoče pač nismo vsi za v pisarne. Nismo vsi tako urejeni, da bi 8 ur al pa še več urejali papirje. Sem se zadnjič pohecala ins em mojemu sinetu rekla, da ko bo zrasel, da bova slaščičarno odprla, da bova torte pekla, ampak on pravi, da bo arheolog.user posted image
No sej nič ni nemogoče.

Cilj mi je, da mu pomagam, da dobi delavne in učne navade, da se bo znal učit. Ostalo, pa, je kakršen je in je prav posrečen. Ga imajo vsi radi.

Mislim, da do določene meje je res treba posredovat pri tvojem otroku, ma so tudi lastnosti, ki so njegove osebne lastnosti in on pač tak je.

Ne vem, samo razmišljam. Moje znanje na tem področju, ni strokovno.

< Sporočilo je popravil blaža -- 7.7.2009 11:53:17 >


_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 14:38:06   
Fuji
Končne diagnoze še nimamo, ker bo testiran v septembru. Naj pa bi bilo to - to. To so pač potrditi strokovnjaki, sama iz tega nimam nobenih znanj, razen tisto, kar preberem, predvsem iz izkušenj drugih.

Otrok tudi pri TVju  ni čisto pri miru, skozi nekaj miga, ko da ima mevle v riti. Je pa to tisto, kjer nekako lahko zdrži dlje časa, kot sicer pri ostalih aktivnostih. Ampak če miga pred TVjem, nobenega ni nič motilo, saj sam sebe moti ob gledanju risanke. Ko pa se to dogaja v razredu 20ih učencev, pa je moteče, ker s tem moti tudi druge (stalno bi klepetal, guga se na stolu, sprehaja se,...). Učnih težav zdaj ni imel, se pa npr. pozna pri matematiki - ko so v šoli za vaje delali kengorujčka, je imel vedno vse prav. Na tekmovanju (vedno je nekako vidno pod stresom, ko karkoli tekmuje, ker hoče vedno biti najboljši) pa je imel tri naloge narobe. Ne posluša navodil - ko ga učiteljica vpraša, če je razumel, pokima, ko pa želi izvedeti kaj je naročila, nima pojma (to se dogaja tudi doma).

Saj pravim - v marsikateri lasnosti je moja kopija. Od njega sem pač pričakovala samoumevne stvari. Če lahko njegova še ne triletna sestrica vsak večer sama od sebe odnese perilo v koš, se mi je zdelo to tudi samoumevno od skoraj sedemletnika. Terapevti pa pravijo, da to ni tako. Da stvari, ki so meni samoumevne, njemu niso, čeprav naj bi bili rutina in da se mora zanje še dodatno potruditi.

Ne morem biti pametna kaj in kako. Želim pa, da otrok nekako funkcionira brez svoje neskončne žalosti in potrtosti. Zakaj se je pa v tako kratkem času tako spremenil, pa ne vem. Terapevti pravijo, da zaradi vstopav  šolo, rutina se mu je zamenjala, novo okolje in že so tu te težave... Očitno bomo kaj več in konkretno res videli šele septembra.

Hvala.

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 18:15:20   
uwaga
Fuji pozdravljena.
Žal kakega konkretnega nasveta nimam. Pojma nimam, kako je imeti doma tako impulzivnega otroka.
Naša punca je čisto kontra. Preveč mirna in zasanjana. Jaz se še danes privajam na njeno "počasnost" , saj sem sama "živc".
Naša punca tudi pozablja stvari, navodila... Ve, da spada umazano perilo v košaro, opomnim jo, me gleda in položi oblačila na tla.
Ko jo pošljem po kako stvar v drug prostor, se čez par minut vrne brez vsega.
Pozablja stvari, ki so nam samoumevne in jih njen mlajši brat opravi "usput".
Skratka ni nam dolgčas. Učim se potrpežljivosti in sprejemanja otroka takega kot je. Pač potrebuje več časa in mnogo več opozoril, hkrati pa je občutljiva in delamo z njo v rokavicah.
Vsaka stvar potrebuje nekaj časa in tudi privaditi se, da tvoj otrok reagira drugače kot si pričakoval zahteva določen čas.
Trud in ljubezen premagata mnogo težav, nekaj bo šlo s pomočjo strokovnjakov, malo tiste drugačnosti pa bo ostalo in jih delalo izjemne, zanimive in izzivalne za okolico.

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 19:09:43   
Kerensa*
Fuji - kakor, da opisuješ mojega starejšega sina. Isto. Do pikice isto.
Vendar sem jaz po 5-ih letih že brez idej, kajti pri nas ni zaleglo in ne zaleže nič. Pred leti je opravil vsa testiranja in zapisali so, da je hiperaktiven, kasneje pa smo odkrili še disleksijo (in najverjetneje še en kup "manjših" motenj, a la akalkulija, dispraksija in podobno). Poleg vseh obiskov pri kliničnih psihologih in specialnih pedagogih, poleg vse učne pomoči v šoli in tablet Ritalin - nič. Nič od nič. Kakor kaplja v morje. Glede na to, da bo sedaj kmalu star 12 let, pa lahko dodam še začetek pubertete, ko se hormonom tako ali tako zmeša in ne bom niti začela pisati, kakšno obsedeno stanje je na trenutke pri nas doma, saj bi lahko situacije opisovala v nedogled (pa imam občutek, da jih že sama dovolj poznaš).
Jaz sem mu Ritalin nehala dajati, ker se mi je zazdelo, da po njem postaja agresiven, česa drugega pa mu (zaenkrat) niso predpisali. Sama sem predlagala Concerto, pa nič. Septembra, z novim šolskim letom, bom zamenjala njegovo pedopsihiatrinjo, pa bomo videli, kako in kaj, kajti ta, ki jo je imel do sedaj, je bila sicer popolnoma v redu oseba, vendar ga je naročala 1x mesečno za 15 minut, dajala pa je popolnoma nesmiselne napotke za vsakodnevno življenje, npr. "če bo cel teden priden, mu vsak dan narišite en plus v beležko, za vikend ga pa za nagrado peljite na Ljubljanski grad". E, sorry, ampak to ni nam popolnoma nič pomagalo pri npr. vsej jutranji galami, ko se mu je reklo, naj se gre umit.
Kako funkcioniramo? Težko. Probleme rešujemo sproti, nekaterih pa sploh ne, ker jih pač ne moremo oz. še nismo ugotovili, kako. Odločamo se v momentalnih situacijah, saj nobena rutina ne zaleže. Že brez tega smo bolj neobičajna družina, s tem pa sploh.

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 22:04:21   
Fuji
Pri nas je mož začel otroka spodbujati z denarjem. Jaz sem bila sicer proti, ker nočem, da bo nekoč nekaj delal samo zato, da bo nekaj dobil v zameno, ampak on je pač ubral to pot. Npr. naročil otroku naj pobere veje, ko je obrezoval drevje za npr. 2€. Saj jih je pobiral - dve minuti. Potem pa konec, išče izhode samo da mu ni treba. Pa sem mislila, da je len, ampak tam pravijo, da ne zmore.

Zaj sva dobila nasvet kako nekako obvladovati zadevo - pomembno je, da gre izključno za pozitivno obnašanje in nagrajevanje - najprej naj določimo stvari, ki se nam zdijo pomembne - tako nama z možem, kot tudi otroku. Potem jih razporedimo po stopnji pomembnosti in določimo število točk. Določimo tudi lestvico koliko točk je vredno določeno vedenje. Nato izdelamo koledar, na katerega bo otrok risal / lepil točke (al pa zvezdice ali karkoli pač že) in določeno število točk zamenjal za ugodnost iz liste - ampak po njegovem izboru.

V domu določimo prostor za time out - pri nas se sicer vedno sam umakne na svojo posteljo, to pa naj bi bil prostor, ki ga določimo starši, otrok pa mora za to vedeti. No, v primeru neprimernega vedenja, ga pošljemo na time out (max. pet minut, že to bi težko zdržal). Če otrok time out upošteva normalno, za to dobi npr. dodatno točko.

Izhajali naj bi iz tega, da otrok vedno naredi tisto kar lahko. Je pa nam staršem to velikokrat težko sprejeti. Kot težko dojema tudi otrok kaj vendar hočemo od njega.

Jaz se res še učim vse to sploh sprejeti, ker mi je tako težko razumljivo. Po drugi strani pa vem kako mi je bilo kot otroku in želim njemu dati več razumevanja in potrpljenja. Zato se učim biti mirna, načrtovati (v trgovini npr. nikoli nimava težav, ker se vedno predhodno dogovoriva kaj bova kupila), rangiranja pomembnosti stvari in tega, da se z njim spet pogovarjam neobremenjeno do te mere, da mu ne pridigam stalno kaj vse ni OK.

Karensa, kje pa obiskujete pedopsihiatrinjo? Pri našemu ni bilo nič govora o hiperaktivnosti, je pa bil omenjen Ritalin / Concerto, ampak sva takoj rekla, da ne želiva otroka izpostavljati temu. Si kaj razmišljala o kakšni dodatni terapiji, jo morda celo obiskujete?

Se opravičujem, res imam veliko vprašanj, vendar mi to ne da miru in vsakodnevno precej prebiram o tem. Mi je tudi nekoliko lažje, ko preberem izkušnje drugih.

LP

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
7.7.2009 22:09:11   
Fuji
IZVIRNO SPOROČILO: uwaga

Naša punca je čisto kontra. Preveč mirna in zasanjana. Jaz se še danes privajam na njeno "počasnost" , saj sem sama "živc".
Naša punca tudi pozablja stvari, navodila... Ve, da spada umazano perilo v košaro, opomnim jo, me gleda in položi oblačila na tla.
Ko jo pošljem po kako stvar v drug prostor, se čez par minut vrne brez vsega.
Pozablja stvari, ki so nam samoumevne in jih njen mlajši brat opravi "usput".



Evo, enako pri nas. Koliko pa je stara vaša punca?

Midva npr. otroku nisva nič  povedala za kaj se gre, no, saj niti sprašuje ne. Itak ve, da nekaj se dogaja, ker hodimo na toliko koncev. Ne ve pa kaj točno je. Ker niti ne želiva, predvsem jaz se bojim, da bi potem znal to kdaj pa kdaj izkoristiti, češ "saj ne morem". Pa tudi sicer ne maram takega etiketiranja, vemo pa tudi, kakšni znajo biti otroci do tistih, ki štrlijo iz povprečja.

LP

(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
8.7.2009 0:03:21   
nejcko
Fuji, ko sem brala tvoj prvi post, sem 3x pogledala na tvoj nick, ker se mi je zdelo, kot da bi post jaz napisala.

Tudi mi imamo nemirnega in impuzivnega sedeminpolletnika, ki je letos končal prvi razred (vpis v prvi razred smo namreč ravno zaradi njegove slabe koncentracije preložili). Tudi naš ne more biti na miru, a hkrati največkrat sploh ne ve, kaj bi počel sam s sabo - doma v stanovanju (zunaj je druga zgodbauser posted image ). On bi tako ali tako samo igrice igral ali pa buljil v TV, ampak sem opazila, da če predolgo visi pred kakšno od teh dveh škatel, postane še 5x bolj razdražljiv in nemiren. Torej, zelo težko se sam zamoti, čeprav mu, ko ga skoraj dobesedno prisilimo npr. da se igra z avtomobilčki, uspe, da se kar precej časa lepo igra. Ampak samo, če je sam. Čim je doma še njegova 3 leta mlajša sestrica, jo pa takoj zvleče v kakšno divjo akcijo in potem samo norita po stanovanju.

Tudi malomarnost, površnost, pozabljivost mu ni tuja. Nenehno, ampak res nenehno ga moramo opozarjati in opominjati na ene in iste stvari. Saj stvar potem naredi, ampak skoraj vedno na pol, vmes kaj spusti, ker itak pol pozabi, kaj smo mu naročili. Skratka vsak dan imamo iste fore ... vsak ljubi bižji dan že sedem letuser posted image
Ena ko je tudi v šoli. Sicer si stvari hitro zapomni, ampak njemu se ne da, ne ljubi, ne more ... pa zanj itak ni pomembno, ali je sedmica obrnjena levo ali desno, saj jo je napisal, kaj vendar težimo ...
Je pa med poukom moteč, hoče biti v središču pozornosti, hoče da je vse po njegovo, za kar bi zaobšel vsa pravila, ... in ja, tudi on je zelo vodljiv kar se družbe in prijateljev tiče. Za vsako neumnost je takoj zraven, brez da bi sploh kaj pomislil na posledice. In, ja, spajdašil se je prav z največjimi gavnarji v razredu in na šoliuser posted image

Njegov karakter in njegova impulozivnost ... o tem bi pa lahko pisala romaneuser posted image

Tudi jaz se že dlje časa odločam, da bi obiskali psihologa ali svetovalca, pa nekako kar ne zberem poguma. V šoli nam sicer tega še niso svetovali, ampak se mi zdi, da ni daleč dan.



< Sporočilo je popravil nejcko -- 8.7.2009 0:09:26 >

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
8.7.2009 7:38:29   
Fuji
Nejcko, čimprej pojdite po pomoč, za to ne rabiš nobenega poguma. V dobro otroka in tudi celotne družine. Mene je terapvet parkrat malo spucal, ampak je samo pomagalo. Še vedno se učim, no, niti dojela nisem še vsega. Ampak se pri odnosu že pozna.

Do zdaj pa smo s takim obnašanjem opravili tako, da sva na koncu midva že orenk siknila in otrok je odnehal. Ampak potem je res bolj ven udarilo v šoli. Zdaj pa je nekoliko bolje, tudi v šoli so zadnji mesec rekli, da je nekoliko lažje. K sreči smo z učiteljicama lepo sodelovali. Njegova učiteljica že ima izkušnje z takšnimi otroci in mi je tudi samadala nekaj nasvetov. Všeč mi je tudi, ker jo sin sprejema kot avtoriteto in jo upošteva, če mu namigne, da se bliža meji. Naslednje šolsko leto bo k sreči imel še isto učiteljico.

TV in računalnik - ja, tudi našega začarajo. Vsaj 15x dnevno me vpraša, če lahko igra igrice na računalniku (igra šah, ali pa od Carsov, Divjih valov, Need for speed in Colin McRea rally). Kljub temu, da je vedno vedel, da jih bo igral izkljkučno med vikendom, če bo deževalo. No, zdaj ko so počitnice, mu občasno dovolimo tudi med tednom. Terapevt pravi, da te otroke to privlači, ker jehitra dinamika in ker je "nagrada takoj". Te otroke ne prepriča, da ko bo ati prišel domov, bo pa dobil bonbon (karikiram), ampak hočejo takoj.

Jaz sem si zdaj pripravila še en blok, kamor bova oba z možem pisala opažanja glede vedenja - tako pozitivnega kot negativnega. To, kakšna je bila situacija in kako se je obrnila. Mi bo verjetno pomagalo tudi v prihodnosti, pa tudi zdaj, da realno pogledam na situacijo.

Naše dete je trenutno v koloniji na morju in me je tako zelostrah. Tja je šel ravno v družbi s tem otrokom, ki ga zna oviti okoli prsta. In kolikor ga naš obožuje, toliko mu zna tisti fantek tudi spiti krvi, da se naš počuti napaden, izigran, ponižan. Tam so seveda tudi drugi otroci, vaditelji vedo za njegovo stanje in samo upam, da bo vse OK.

Hvala, res, ker se "pogovarjate" z mano. Lažje mi je.user posted image

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
8.7.2009 17:44:42   
uwaga
Naša punca se bliža 12-temu roj. dnevu.
Tako postaja vedno bolj pestro, saj jo že malo daje puberteta ( po mojem je to, če ni se mi pa sanja ne kaj jo trga), izmenjavajo se obdobja zasanjanosti, obdobja totalne razneženosti z obdobji kompliciranja in doprinašanja, ko jo je prava umetnost ustavit.
Potem jo napade melanholija in samokritičnost. Spet drugič je totalno občutljiva in zameri že če ne skočiš takoj , ko si ona to namisli.
Mi je tudi že zagrozila, da bo pobegnila.
Prvič me je skoraj kap. Sem jokala ko dež. Potem sva počasi razčistili, da pravzaprav beg ne bo rešil nič.
Sedaj, če pride do tega, jo vzamem v naročje in se pomeniva kaj jo teži in kako lahko to rešiva.
Sicer pa kot sem rekla, še vedno se učim.

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
8.7.2009 18:46:11   
Kerensa*
Denar pri nas funkcionira tako nekako, kakor pri vas (smo tudi že poskusili user posted image ) - preden ga dobi, obljubi vse, v trenutku, ko ga dobi, pa vse pozabi (včasih vsaj toliko počaka, da si nekaj kupi za ta denar, da mu ga potem ne morem vzeti nazaj user posted image ). In smo šli v drugo "taktiko", ki jo uveljavljamo še zdaj - ko in če boš naredil, kar je treba narediti, boš nagrajen (finančno ali kako drugače). Včasih deluje, včasih spet ne - včasih direktno pove, da se mu fučka, ali dobi nagrado ali ne. user posted image
IZVIRNO SPOROČILO: Fuji
Karensa, kje pa obiskujete pedopsihiatrinjo? Pri našemu ni bilo nič govora o hiperaktivnosti, je pa bil omenjen Ritalin / Concerto, ampak sva takoj rekla, da ne želiva otroka izpostavljati temu. Si kaj razmišljala o kakšni dodatni terapiji, jo morda celo obiskujete?

Imamo zasebno pedopsihiatrinjo (z Gotsko sem imela slabe izkušnje) na Taboru v Ljubljani, ampak hiperaktivnost mu je bila potrjena prej, preden smo jo začeli obiskovati. O dodatnih terapijah smo razmišljali, ampak jih jaz nikjer nisem zasledila (pa sem na Internetu prebrala in prebrskala vraga in pol okrog tega). No, vsaj nič takega nisem našla, za kar bi se mi zazdelo, da svojega sina vidim v tem.
IZVIRNO SPOROČILO: Fuji
Ker so nam rekli, da je ta zadeva v 80% dedna, me zanima kako je pri tistih, ki imate več otrok?

Da bi bila hiperaktivnost dedna, ne vem. Sama nisem hiperaktivna - vsaj ne na ta način, o katerem se pogovarjamo tukaj. Sem pa takšna, da moram ves čas nekaj početi, drugače se začnem dolgočasiti in postanem sitna (ampak takšni smo pa skoraj vsi, a? user posted image ). Če je pa disleksija dedna (tudi te jaz nimam), jo je pa zagotovo podedoval po biološkem dedku, ki jo je imel, po njem pa njegova teta (ena od petih otrok), ki jo ima še danes, vendar funkcionira, kakor, da je ne bi imela.

Od kod pa ste, Fuji? Mi smo Ljubljančani. Kakšna kava ne bi škodovala (če bi jo ob dveh hiperaktivcih sploh uspeli popiti user posted image ). Pa Nejcko mora biti zraven. user posted image

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
8.7.2009 21:37:46   
Fuji
Uwaga - ker so nama rekli, da je v 80% to dedno in imamo še dve deklici, sva se zbala. Spraševala sva, kakšne so vsaj statistične možnosti (za realne vem, da je težko oceniti), da bi tudi deklici imeli to motnjo - odgovor je bil, da je pri dečkih veliko pogostejša, pa tudi sicer se kaže drugače. Pri fantih skozi agresijo, deklice pa naj bi bile zasanjane, jokave - pač v enem svojem svetu.

Karensa, tisti link iz Domžal je opcija za terapijo. Pa sigurno je še kje kakšen terapevt. Mi smo z g. Radetičem res zadovoljni, otrok mu zaupa od začetka in se tam počuti dobro. Midva zaenkrat še ne zmoreva sama sfurati vsega.

Mi živimo v okolici Ljubljane, smo pa pogosto v Lj. na Rudniku in v Jaršah, pa tudi drugam priti ni noben probelm. Ja, lahko se tudi za kakšno kavo zmenimo. Samo da te popravim - naš ni hiperaktiven, tudi z disleksijo nima težav (to so naju opozorili, da lahko da je, ampak še ni tako izrazito user posted image ), gre "samo" za to koncentracijo in njegovo impulzivnost.

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
10.7.2009 16:38:55   
ely*
kot da bi opisala mojga tamalga, le da imamo mi diagnozo avtizem, so pa vsi hiperaktivni

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
11.7.2009 2:05:25   
Kerensa*
IZVIRNO SPOROČILO: Fuji
Samo da te popravim - naš ni hiperaktiven, tudi z disleksijo nima težav (to so naju opozorili, da lahko da je, ampak še ni tako izrazito user posted image ), gre "samo" za to koncentracijo in njegovo impulzivnost.

Mojemu sinu so tudi najprej "določili" zmanjšano koncentracijo (in jo potem menda nekako dokazali) ter pretirano čustvovanje v katerokoli smer, pozitivno ali negativno, ter impulzivnost pri dejanjih in besedah, ko smo se pa spakirali k pedopsihiatru in na testiranja, so pa zatrdili, da je to hiperaktivnost. Šele tri leta kasneje so pa uspeli "dokazati" še disleksijo, čeprav sem jaz že več kot leto predtem sumila nanjo (po vsem prebranem na Internetu in po opaženem na sinu).
Skratka - jaz teh dohtarjem ne zaupam kaj preveč. Saj ne, da nimajo nič prav in podobno, ampak niso pa vsemogočni in nikakor se mi ne zdi, da bi morala jaz (in sin) upoštevati popolnoma vse, kar rečejo. Še vedno sem jaz tista, ki s svojim sinom preživim največ časa in ga posledično tudi najbolje poznam, tako, da se veliko raje zanašam na svoj šesti čut (al' kako bi temu rekla), kakor na neko nekje napisano besedo nekoga, ki mojega otroka še nikoli ni videl.
Kar se pa kofeta tiče... pribremzajte z Rudnika do mene v Staro Ljubljano. Živimo v peš coni in bova lahko mularijo tudi za nekaj trenutkov spustili z oči user posted image . Najhujše, kar se lahko zgodi, je to, da pocepata v Ljubljanico. user posted image

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
13.7.2009 12:34:09   
frost
Kar opisuje Fuji meni zveni pac kot ADHD-motnja pozornosti s hiperaktivnostjo-sicer pa obstajajo trije tipi ADHD, dominantna motnja pozornosti, dominantno hiperaktivno-impulzivni tip in mešani tip. Je pa res, da malo 'strokovnjakov' to dejansko ve, in potem pač nastajajo neke nove diagnoze s čudnimi imeni. Torej, iz opisa sklepam da gre za ADHD z drugim imenom.
Ker to kar opisuješ-vedno v pogonu, se guga...je hiperaktivnost. In tako imaš vse tri znake za ADHD-impulzivnost, hiperaktivnost in zmanjšano pozornost.
Žal mi je ker pišeš da nisi optimistična-saj vem da je težko dobiti diagnozo, pa kljub temu-zdaj ko veste pri čem ste, se lahko otroku pomaga. V šoli bo dobil strokovno pomoč in program po katerem se bo z njim delalo. Za doma imam samo splošne nasvete, ki sem jih pisala že v eni drugi temi o ADHD-omogočiti pri vsakodnevnih opravilih čim več aktivnosti, kjer se le da, naj pomaga in se giba-ker to potrebuje, če ga omejujete bo samo še slabše. Se pravi če jeste kosilo, on se pa guga na stolu, ga prosite naj vam naredi sok, prinese prtiček....kaj takega. Glede impulzivnosti in čakanja na vrsto-vadite. Izmislite si neko zanimivo aktivnost pri kateri je treba počakati na vrsto, postavite pred njega za začetek toliko ljudi kot mislite da bo lahko počakal-bolje za začetek manj, da bo uspešen. Pri tem lahko uporabite nalepke kot nagrade-če mu uspe počakati pridno na vrsto dobi nalepko, ko zbere pri takih aktivnostih določeno število nalepk dobi neko majhno nagrado, ki ste jo že prej določili-mogoče kakšna igrača ki jo želi ali nekaj kar rad počne. Podoben sistem lahko uporabite tudi pri vedenju, če ima izpade ko nekaj ni po njegovo. Drugače pa lahko pri teh izpadih malo pomaga struktura-za vsako stvar mu jasno in na kratko razložite kako bo potekala oziroma kaj lahko pričakuje. To sicer ne bo popolnoma zmanjšalo takih izpadov, malo pa mogoče lahko pomaga.
Vsega v tej temi sicer nisem brala, ampak koliko sem preletela imam za dodati še to- ADHD ni dedna motnja, pojavi pa se oziroma jo opazijo nekje do 2. razreda. Znake je možno opaziti pri približno 3 letih. Če so bili vaši drugi otroci do zdaj umirjeni, imeli dobro koncentracijo ipd., vam ni treba skrbeti, ker se to ne pojavi kar tako iz zraka.
Pa nekdo je napisal da so vsi otroci z avtizmom hiperaktivni-samo da razbijemo mite, niso. Jih poznam kar nekaj, ki so precej mirni in pasivni.

(odgovor članu Kerensa*)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
15.7.2009 9:12:29   
Fuji
Frost, hvala za nasvete.

Optimistična nisem v to smer, kar so pač povedali in sem prebrala - da imajo takšni otroci praviloma težave z vključitvijo v družbo sovrstnikov. Sem pa ravno včeraj govorila z ravnateljico naše šole in dobila zelo pozitiven odziv - delujejo povezano z otrokom, starši, defektologinjo, ter razredno učiteljico. Ker pozna našega fanta, mi je dala tudi nekaj nasvetov, pa me kar malo potolažila.

Sicer pa imam občutek, da se je v zadnjih nekaj mesecih precej spremenil - kot bi se okrepil. Je pa ves srečen, da je doma, čeprav svoje prijatelje pogreša. Tudi na morju z klubom je bilo menda OK, le 2x ni znal odnehati. Pred kratkim je bil tudi prvič sam na počitnicah z dedkom in ta vikend ponovimo zadevo, ker je zelo užival.

Me pa še nekaj zanima - naše otroke prihodnje leto pri podaljšanem bivanju razdelijo v dve skupini. Polovica jih bo šla v razred, kjer bodo tudi drugošolci, polovica pa k četrtošolcem. Sama sem nekako skeptična in sem razmišljala, da bi bilo verjetno slabo, da gre k starejšim, saj v tem vidim več možnosti za več izpadov. Pa mi je ravnateljica rekla, da sploh ni nujno in da bi znalo biti še bolje. Ima tudi katera od vas kakšne takšne izkušnje? Sicer bo tista polovica 1,5 do 2 uri sama, ker se bodo četrtošolci priključili kasneje.

Zanima me tudi še o konkretnem testiranju - kako izgleda in poteka, so starši prisotni? Ne predstavljam si kako natančno ocenijo otroka, če pa je tam ves miren. user posted image

LP

(odgovor članu frost)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
2.11.2009 14:32:54   
Fuji
Spet jaz, z novimi vprašanji.

Pri sinu trenutno potekajo testiranja. No, povečini so že za nami. Rezultati večinoma pričakovani, čeprav sva z možem informacije za sedaj dobila samo ustno. Se pa pojavlja dilema kaj s "takim" otrokom. Težave s koncentracijo ima (tudi letos v šoli po besedah učiteljice prvo uro BP, potem pa koncentracija že popušča), nima pa učnih težav. V povezavi s tem dodatne pomoči ne potrebuje, potrebuje pa neko obravnavo glede koncentracije. No, saj na pogovor pri svetovalcih še čakava, je pa zadnjič omenila to dilemo. Tako da nič ne vemo kaj lahko pričakujemo.

Ima kakšna takšne izkušnje?

LP

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
2.11.2009 18:18:55   
frost
A zaradi motenj s koncentracijo ne zamudi nič pouka(ko pravite da včasih ni več zbran), da bi potem potreboval kakšno pomoč? Če je res ne potrebuje, super.
Drugače pa bi se lahko morda s specialnim pedagogom na šoli zmenili, naj pri tistih urah dodatne pomoči delata skupaj domačo nalogo in podobno-bo imel manj za doma.
'Obravnava' glede koncentracije nimam pojma kako naj bi zgledala, verjetno bodo uvedli kakšne prilagoditve-za naslednje leto se poskusite že zdaj začeti dogovarjati za spremembe urnika-težje predmete oziroma take, pri katerih je potrebno več zbranosti na začetek dne, lažje predmete(likovna, glasba...) proti koncu dneva.
Pomagalo bi tudi, da učiteljica uro razdeli na enote. Recimo po 10-15 minut, odvisno koliko časa je otrok lahko zbran. Temu sledi krajša pavza(2,3 minute) v kateri imajo otroci čas da se sprehodijo po razredu, menjajo skupine(če delo poteka v skupinah). Zahtevnejši del ure naj bo na v začetni enoti(recimo v prvih 15 minutah). Naj se učiteljica izogiba temu da ponavlja staro snov na začetku(otrok bo vso koncentracijo porabil že na začetku, postal bo nemiren, lahko da se bo dolgočasil če tisto že obvlada). Učne liste in teste naj razdeli na enote(če ima otrok pri tem težave, oziroma se ustraši če vidi na eni strani 50 navodil in računov)-skopira naj raje 5 listov, na vsakem 10 računov.
Mogoče zveni malo preprosto, ampak se da z malimi prilagoditvami kar nekaj doseči. Saj verjetno večino v šoli že izvajajo(vsaj upam da).
Druge stvari, ki jih lahko poskusite...voda. Naj ima otrok vedno zraven plastenko hladne vode. Če ne mara vode pa zelo zelo razredčen sok. Dokazano zvišuje zbranost. Mogoče lahko ima zraven kakšen manjši košček čokolade(za energijo)-ne vem če ima dovolj samonadzora, da jo bo res pojedel samo en košček in še to samo takrat ko mu zbranost res pade.
Gibanje-domnevam da se otrok proti koncu šolskega dneva manj zbere, ker mu med urami manjka gibanja. Ni edini razlog, je pa pomembno. Če mora sedeti 45 minut pri miru, je zelo verjetno, da zadnjih 15 minut posveti samo še svoji potrebi za gibanje. Ni zbran, ker se brez gibanja ne počuti udobno, zato začne kompenzirati to potebo-se zvija na stolu ipd.
Pa še odstranitev motečih dejavnikov iz okolja-če ima navado gledati skozi okno, naj ne sedi zraven okna. Če ga motijo plakati na steni, jih naj premaknejo nekam kjer jih ne vidi(na zadnjo steno recimo).
Učiteljica naj se medtem ko razlaga, giba po razredu,ker bo tako opazil neke spremembe in bo bolj pozoren na to. Naj ima otrok veliko možnosti sodelovanja, lahko je pomočnik učiteljice-zbriše tablo, pripravi projektor, razdeli učne liste...med temi dejavnostmi se bo lahko gibal.

(odgovor članu Fuji)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
3.11.2009 23:11:00   
nejcko
Fuji, kako ste se naročili pri Radetiču? Ker se na tel. nihče ne javi, a mu moram poslati mail? Je potrebno pri tem napisati našo zgodbo ali samo prositi za termin? In koliko je čakalna doba?

Hvala

(odgovor članu frost)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
19.11.2009 8:59:06   
Fuji
Frost, hvala za vse nasvete. Otrok od pouka ne izostaja, razen tiste ure, ko je imel testiranja na Svetovalnem centru. Sicer so nam v šoli precej pristopili naproti, nekaj ukrepov, ki jih naštevaš že izvajajo. Tudi v PB ga ima učiteljica, ki je sicer specialna pedagoginja (hm, ali nekaj podobnega, vem pa, da je s tega področja) in nam vsem skupaj zelo olajša, saj ga pozitivno usmerja, pa tudi njeni nasveti nam pomagajo.

Nejcko, jaz sem ga poklicala po telefonu, na vrsto smo takrat prišli v štirinajstih dneh. Kako je zdaj, pa ne vem točno. Ste se že uspeli naročiti?

LP

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
19.11.2009 9:11:23   
Anonimen
se jaz bi dodala vprasanje.
moj 8 letnik je zelo priden, vodljiv in sorazmerno miren otrok. se odstejem zezanje, drazenje in preganjanje z bratcom. v soli nima nikakrsnih problemov, razen da je pri slovenscini zelo povrsen.

moti pa me nekaj.
primer:
z bratcem lepo v miru gledata risanko na kavcu.
kar naenkrat iznenada, pa se mu totalno "spuli" . zacne skakat po kavcu, delat prevale, teci v krogu po dnevni sobi, vcasih kaj na ves glas zapoje in podobno. v bistvu se mu zrola v trenutku. in to veckrat na dan. ta "napad" traja par sekund do pol munute, potem pa se umiri in lepo naprej dela kar je pac pocel. vcasih z mojim opozorilom, vcasih se umiri sam.(v momentu) kakor je prislo, je odslo.
moram pa povedat, da se stanje nekako pocasi umirja.

se kateri sanja, kaj bi to bilo?

(odgovor članu Fuji)
  Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Motnja koncentracije z impulzivnostjo
20.11.2009 10:39:20   
nejcko
Miska mccute, prvo, kar mi je ob branju tvojega posta padlo na pamet, je tole http://www.ringaraja.net/forum/Tiki_ali_Tourettov_sindrom/m_1270491/tm.htm

Po vsej verjetnosti pa z vašim fantom ni nič narobe, ampak mora vsake toliko časa le sprostiti ventile user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





BLOG: Od hiše do hiše, od vrat do vrat ...
Včasih se mi zdi, kot da je tudi pust postal instanten. Hitro po kostum v najbližjo trgovino, malo naokrog po sladkarije...
Čarobni gozd v Supernovi
Supernova Ljubljana Šiška v marcu in aprilu prinaša pomladna doživetja za otroke Čarobni gozd.




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?