nenitra
|
HVALA vsem,
res hvala za vse lepe in vzpodbudne besede. Vseskozi sem mislila, da sem jaz tista al da mam pregrado, zamašene jajcevode, kar bi mi blo laži zdej si pa ful očitam, ker je to le mož, ker ga mam tolk rada, ker o otrocih sanjava že 12 let kar sva skupaj, imava že izbrana imena..., ker vem kolk mu je hudo pa tega sploh ne pokaže, naenkrat se vsega bojim, življenja v nadaljevanju.
Letos, kot sva imela v načrtu bova pri meni doma uredila stanovanje sva rekla, da ne glede kaj bo, tudi če bosta dve otroški sobi, ki jih planirava ostali prazni. Samo še zmeri ne morem verjet pa najtežje je s kom se pogovarjat. O vsem tem ve samo moja mami za druge pa sploh še ne veva ,kako bo, al bi povedala al ne k nama je tko težko. Kaj pa sorodniki, prijatelji, sodelavci, ker ne vejo, pa kar naprej slišiš kaj o tem kdaj bost pa vidva, nama pa ni lahko govort o tem oz. nočeva o tem govort, vsaj zdej še ne. Na sploh mi je o tem z nekom, ki tega ne občuti na lastni koži, težko govort, razen seveda z vami tule, ki ste vsega hudega navajene in nekako v podobni koži.
Me pa vse tiste, ki mate podoben primer zanima, moj mož je imel pri treh letih operacijo, ker se mu desno modo ni spustilo v modno vrečko, pa je za dr. Reša bil to že prvi znak (vendar takšno operacijo je imel tudi njegov brat pa ima sedaj dva otročka), drug vzrok, ki ga je navedel je majhna moda, to je moj mož kar naprej govoril in nekako slutil ta rezultat, sam zdej je pa res šok. Pa ko je bil majhen je bil res ful bolan, sam ne vem ,če je to vplivalo, ker že na začetku, ko se življenje začne, ko se oplodita jajčece in semenčica se tvorijo spolne celice v zarodku, ki dozorevajo pri moškem še na stara leta in začnejo, ko moški spolno dozori, a je možno, da se mu celice sploh niso razvile. Zdej pa če mu bodo zmerili kolk ma hormona testosterona pa če pokaže, da je normalno, pol bi semenčice mogle bit, če so se takrat sploh razvile, če pa se hormon ne sprošča pa mislm, da je podobno k pr ženski hormonsko zdravljenje, tako samo predvidevam oziroma se tolažim, k res ne vem kako bi se drugač pomirila.
Dr. Reš je tud reku, da dvakrat odvzamejo seme, da pol je pa zihr, da je neploden. Nekatere ste napisale, da so šli vaši možje večkrat na odvzem.
Sej pr moških tud stres lohk vpliva na to a ne. Zdej je bil kr živčen zato mislm, da bi mogu met večkrat prložnost, da da seme pol je pa tud več možnosti, al pa da rajš tisto seme prnese od doma k tm notr je reku moj mož mu sploh ni hotu stopt in se je ful namatru, pol je pa cel popoldne jamru kako ga peče k ga je tko drgnu, k je pač mogu pa vse je blo suho. To je že kr mal mučenje a ne, še Dr. Reš je to reku, sam če hočmo pač mormo.
Tole zdej je pa kr celo pismo al pa šolski spis.
Tako se bom ob vaših spodbudnih besedah vsaj mal pomirila.
Drugač pa odgovor Saši27, donatorstvo je Dr. Reš tud omenil, jest pa o tem kr nočem slišat, ne morem si predstavljat, da ne bi bil podoben mojemu možu, to bi mela skoz u glav, sicer pa mogoče bi se sprjaznla, kva pa če bi blo z otrokom kaj narobe in bi zbolel pa bi rabu od očeta podatke?
Velik je vprašanj tko al drugač, bomo vidl kva bo zdej pol bomo pa pač po najboljših močeh poskušal preživet karkoli že bo.
Še enkrat hvala!
Lp
_______________________________________________________________
Mogoče enkrat posveti sonček,
žarek sreče na mojo dlan,
naj bo sreča naklonjena tudi vsem vam! 
|
Natisni
ali
ali 
.... 
. Seveda s pomočjo IVF ICSI. Zato punce niakar ne obupajte. Jaz poznam kar nekaj parov z zelo slabimi prognozami, pa imamo sedaj že vsi svoje 
..pri k zdravniku mu je le ta rekel, da je nekaj narobe s hormoni in da naj gre k andrologu...od tam na gentiko pregled krvi in diagnoza ....Najbolj žalostno je to, da je bil že kot majhen dosti pri zdravnikih, da je imel astmo...bila n pregdeih za sladkorno ipd. in nihče ni ugotovil tega. Vzeli so mu kri najmanj 30 a ga niso pregledali ..Tako, da so vse to ugotovili šele pred dobrim letom... 
