Anonimen
|
Jaz sem obupala nad tem. Dejstvo, pa čeprav žalostno, je, da je Jan več z drugimi, kakor pa z mano. Med tednom ga ni od 7:30 do 17:00, zvečer pa hodi spat ob 21:00, kar pomeni, da sva na dan skupaj 4 ure (drugje je pa skoraj 10 ur), pa še to ne vedno oz. še te 4 ure takorekoč ni možnosti, da bi se posvetila izključno njemu. Torej kar nekako sprejemam, da je vpliv "zunanjega" sveta nanj večji kakor pa vpliv "domačega". Kljub temu pa niti slučajno ne dobi vsega, kar si zaželi. Vzrok ni samo denar (čeprav je le ta na prvem mestu), ampak tudi to, da se vsaj pri določenih stvareh nauči, da niso samoumevne. Pustim, da mu je čokolada nekaj vsakdanjega, ne pustim pa, da bi se navadil, da greva vsak dan v trgovino po nekaj posebej zanj: igračo, obleko ali kaj tretjega. za obleke ve, da jih bo imel vedno dovolj in to tiste, ki jih bo potreboval, torej pozimi bundo, poleti pa kopalke. Nočem, da odraste v prepričanju, da je obleka statusni simbol. Obleka je nuja in ne odraz česa drugega. Učim ga edino usklajenosti barv in materialov in primernosti ob določenih situacijah(da ne bi šel na poroko v trenirki ali podobno). Igrače so po eni strani prav tako logične, vendar mu dopovedujem, da bo imel vedno dovolj igrač, da mu ne bo dolgčas, če pa bi si zaželel kaj večjega (beri: dražjega), pa si bo moral to zaslužiti, ker kaj takega ni nujno. Nekaj bo v zameno za to igračo pač moral narediti oz. bo moral počakati, da jo ob kakem prazniku dobi za darilo. Potem pa naj se sam odloči, kako hitro jo želi imeti. Dopuščam mu, da trenira svojo "poslovno" žilico in da igrače, ki jih že ima, s prijatelji menja za druge, vendar me mora prej obvezno vprašati in mi razložiti, zakaj je tako, potem pa skupaj presodiva, ali se menjava "splača". Na splošno pa reklame (take in drugačne) zelo vplivajo nanj, saj mi kar naprej govori, kako bi imel to in ono stvar. Če bi bilo po njegovo, bi tako ali tako živel v trgovini igrač iz filma "Sam doma". Ampak sem mu pa le uspela dopovedati, da dokler živi pod mojo streho in od mojega denarja, da bo živel po moje. Ko bo imel pa svoj denar, naj pa z njim dela, kar hoče.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
da k sva oba z malim v trgovini in hoče kako igračo rečem ne, in se s tem hoče - noče, mora sprijaznit...
nima kej se metat po tleh...
