cmokec
|
Jaz sem bila s Saro na Pediatrični - gastro oddelek 2x. Prvič je bil oddelek tako poln, da so ostale samo doječe mamice, pa še te ne vem, kje so spale. Sem bila pa lahko ob njej od zjutraj, pa do takrat, ko je zaspala, tako da skoraj ni vedela, da grem ponoči domov. Srečo smo imeli, ker je že spala celo noč. Prišla sem okoli 8.00, ko so bili že skopani, da nisem bila v napoto. Zajtrk sva že jedli skupaj. Popoldne ko je spala sem šla po kavico in sendvič, domov pa okoli 22.00, ko je že res trdno spala.
Ko sva bile drugič, sem pa tam tudi spala, ker je bil skoraj prazen oddelek in mi je kar sestra ponudila to opcijo. Tako, da sem vsaki drugi dan v času obiskov skoćila domov pod tuš, pa sva zdržali. Je bilo pa fino, ker ni imela vročine in sva popoldne lahko hodili ven na zrak. Prvič sem imela na hodniku kar voziček z globoko košaro, pa mi nihče ni težil. kaj ga tam puščam.
Drugič pa so naju presenetli, ko se je Sara prvič sama brez odvajal pokakala (kronično zaprtje). Sestra naju je večkrat popoldne vidla zunaj, kako Sara občuduje njihov Lumpijev kombi. In nagrada je bila, da je sestra prišla po naju, Vsedli smo se v Lumpijev kombi in se po Ljubljani vozili cirka 15 minut. Tega Sara ne bo nikoli pozabila, mamica je imela pa solzne učke, ker sem vidla, kol ji to pomeni.
To je bila gesta sestre, ki ni praksa bolnice. Še več takih angelčkov dela tam, tako da od mene same pohvale. Poslopje je sicer poglavje zase, ampak res lepo skrbijo za naše sončke, sem vidla tudi z nočne perspektive.
Upam, da pa vseeno njihovih posteljic ne bosta potrebovala.
:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:
|
Natisni
