DrejcDrejc
|
Še ena tu, dvigam roko. Tudi jaz si vse pišem, če ne... Pa nisem imela nobene kemije pri porodu, čisto natur, tudi sprva nisem opazila pozabljivosti, zdaj šele, po nekaj mesecih, sem pa sama sebi grozna... Grem v trgovino z malčkom, pa poberem potem malčka iz vozeka, vrečko pa kr tam pustim. Halooo? Jaz mislim, da je to od tega, ker non stop mislimo samo na okupacije v zvezi z otrokom, ostale stvari se pa kr zameglijo. Opažam, da je tako tudi pri pogovorih. Ko sem v družbi z otrokom, pa začnemo kako debato, se moja pozornost nekje na sredi preusmeri k temu, kaj počne malček, in potem misli odtavajo in praktično nobenega pogovora v družbi ne zaključim in pri ničemer ne sodelujem 100%. Se mi zdi, da možgani postanejo bebavi, da se specializirajo za otroka in dajo ostalo na stranski tir. Živa groza, res me je strah, kako bo v službi, kjer sem že prej sproti pozabljala tehnične podatke in predpise, zdaj bo pa še petkrat slabše...!? Nekako bi bilo treba spet usposobiti možgane, ja, dobesedno se vsak dn nekaj nadudlat, da začnejo spet delat, namensko si dajat miselne naloge. Ampak lahko je govorit, ko si pa zase vzamem še najmanj časa... vsi drugi so prej na vrsti, najprej otrok, potem ta večji otrok - možek, potem pa mogoče celo jaz...
_____________________________
Carpe diem!
http://drejcdrejc.moj-album.com
http://www.najblog.com/drejcdrejc/
|
Natisni
. Potem pa stojim pred omaro in se pri najboljši volji ne morem spomniti, po kaj sem prišla. Pa med telefonskim pogovorom pozabim, zakaj sem sploh začela kakšen stavek in ne vem, kako ga končati. In tudi pri meni se je začelo med prvo nosečnostjo, zdaj pa traja že skoraj tri leta vse skupaj. Ne znam ti pomagat, na žalost.
včasih se nisem mogla spomnit ob kateri uri sem nazadnje malega podojila
jedel, pa koliko in kdaj je spal, kdaj je bila zamenjana plenička, a je treba kaj kupit v lekarni, a je še dosti mleka doma (če ste na flaški), a je treba oblekce oprat, in tako naprej.... 
.
