Katy78
|
Ja, starši vzgajajo, stari starši pa razvajajo, ampak meja seveda mora biti. Jasno je, da so starši za otroka najpomembnejši, pa čeprav se ti včasih zdi, da je otroku boljše oz. da se ima bolje pri starih starših, ker mu pač več pustijo. Pri nas je tako, da doma 101% veljajo moja in moževa pravila, ni pardona. Me prav nič ne zanima, če mu tašča in tast dovolita imeti v rokah pilota od TV-ja - pri nas doma to ni dovoljeno in pika. Pa mu niti na pamet ne pride, da bi težil. OK, vsake toliko proba, da vidi, če sem si mogoče premislila, ampak neha takoj, ker vidi, da je NE. Drugače je pa tudi moj tast tamalega nosil, ko je že precej dobro hodil, pa mi je tudi šlo na živce, samo potem sem pa videla, da se žrem za brezveze - kaj pa malemu fali, če ga dedi nosi - saj pa zato ne bo pozabil hodit. Pri nas je tako, da sta moja starša kolikor toliko dosledna, sploh moj oči, medtem ko sta tašča in tast zelo, zelo popustljiva, mu vse dovolita, bognedaj, da bi mulc malo zajokal in on to 100 na uro izkorišča in seveda vse doseže. Ampak doma tega ni, saj dobro ve, da z jokom ne bo nič dosegel in to je posledica doslednosti. Kar hočem reči je to, da ni razvajanje starih staršev krivo za težave doma. Ti otroka vzgajaš in ti doma postavljaš pravila, seveda pa moraš vzeti v zakup dejstvo, da grejo vsi otroci čez fazo trme, ne glede na to, ali jih dedki in babice razvajajo.
Pa še to je zanimivo: moj oči je strog in tudi svojemu vnuku (edinemu) ne popušča in zanimivo je, da ga mulc ful uboga in ima rešpekt pred njim, kar reče dedi Milan, drži kot pribito in niti ne poskuša kontrirat - medtem ko tašče, ki je najbolj popustljiva, sploh ne šljivi, saj ve, da bo malo zajokal in bo že vse spet po njegovem. In zato tašča in tast takrat, kadar je pri njima, samo skačeta okoli njega in gledata, kako bi mu ustregla, kar je meni totalno mimo in sem jima to tudi že povedala. Ampak če jima paše, kar naj (itak zdaj, ko ga več ne pazita, ni veliko pri njima, max. 1 uro na dan), glavno je, da jaz doma nimam problemov. Za moje pojme je to živ dokaz, da otroci imajo radi oz. potrebujejo red, rutino in meje, ker jim to daje občutek varnosti, ne pa da so razpuščeni.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, meni poka film, ko kaj rečem sta oba užaljenja, sploh dedi in je ogenj v bajt (jamra babi in ne meni), jaz ima občutek, da sem slaba mama, babi pravi da naj požrem, ... Ni da ni. Občutek imam, da adedi misli, da je on oče otroka, zdi se mi da ne upošteva (ne da se mi zdi, ampak ne upošteva - tak moj fotr je) ne mene in ne moža, vedno misli, da ima samo on prav,... 
Pa še veliko takih obdobij bo,ko se potem vprašamo kdo je kriv za to oziroma kaj delamo narobe,ampak tako pač je večina otrok je takih.
. Jaz sem bila vsakič, ko sta bili zdravi in lahko šli normalno v vrtec, najsrečnejši človek na svetu! Ker razlika je bila dejansko ogrooooomna! Tako da sem res hvaležna za vrtec! To je super pogruntavščina (in to od puce, ki ni nikoli hodila v vrtec in je bila malo skeptična na začetku;). Ampak vrtec je zakon! Sva se ravno v ned. menila z lubijem, ko smo se vračali od njegovih. Da bi ju tašča pazila, sem prepričana, da kmalu ne bi več jedli drgega kot sladkarije, če bi imela veliko sreče in volje, bi bila kakšna že na kahli (zdaj sta obe že na wcju in se sami oblečeta, obujeta), itd... Pač ima svoj sistem in seveda je samo njen pravi. Ok, za sem pa tja, je čisto vseeno. Za vsak dan bi se mi pa skegljalo, priznam. Se mi ne da ubadat s tem, da bom vsakič znova postavljala pravila. Taka so in pika. Da se bom vsakič kregala z babico glede tega - hvala lepa. Pri njih so njihova pravila, pri nas naša - če se tega ne morejo držat, potem pa nič. 
. 
, v glavnem sistem se ji čisto poruši in tudi sama pravim da hvalabogu za vrtce, po drugi strani pa hvalabogu za babice in dedke, da jih hočejo razvajati 
podpis
in z možem rabiva nekaj dni da jih nazaj naštimava 
