ronja
|
Povejte mi tiste, ki imate tri otroke, je res tako težko z vzgojo in preživljanjem treh otrok?
Ne, ni. Zaenkrat sploh še ni problem, ker so vsi še mali (stari so glihkar 6, druga 4,5 in mali je 1,5) in nimajo tako zelo velikih zahtev kot kasneje kaki pubertetniki:). Zdaj jih lahko še osrečiš s poceni rečmi, ker jim itak največ pomeni čas, tako da dokler so mali ni problem. Kasneje ti pa potem povem:D.
Z vzgojo tudi ni problem, vsaj meni se ne zdi, da bi bilo kaj težje vzgajat 3, pač vsakega posebej , itak je vsak svoj in se pač prilagajaš temu, kar otrok rabi in kako razume.
Pravijo mi, da smo pogumni, da bomo imeli tretjega v teh časih, pa da potem ne bom imela več časa zase (to vem, da prve dve leti bo zagotovo, potem pa bo vedno bolje). Vzami to, da ti rečejo, da si pogumna, kot kompliment. Sama sem to vedno tako jemala in potem ti vsi nekaj lepega govorijo . Ne, res, to je čisto res tako.
Kar se časa zase tiče: odvisno, koliko spiš . Res ga je bolj malo, ampak saj otroci zrastejo in vsako leto je boljše:). poleg tega, če ne bi imela še "četrtega otroka", ki ni bitje, na grbi, bi imela tudi časa za naju približno dovolj. Tako pa bo še par mesecev za počakat.
Ne bo vse slabše, ko se bo tretji rodil, imela boš še enega krasnega otroka in to vsekakor ni slabše . Pa gledat jih, kako se med sabo igrajo, kako se imajo radi... je res nekaj najlepšega na svetu! Ne sekiraj se, kaj ti govorijo o tem, kako je met tri tisti, ki jih nimajo;). Je težje, ja, fizično in finančno, vendar je pa tudi lepše:). Saj se moramo navadno za vse dobre stvari malo potrudit, da jih imamo in otroci niti približno niso izjema.
Sama sva si ga zmislila v času, ko se je vsem zdelo, da sem nora (razen tistemu, ki ga je naredil in ta edini res šteje , no, pa tamalima je bilo tudi všeč, seveda). Ampak zdaj si nihče (tudi od drugih) ne predstavlja, da ga ne bi bilo. Vem, da jih bova lahko preživela, ker tako zelo nesposobna pa tudi nisva, tako da me zdaj zanje ne skrbi. So pa finance zame glavni razlog, da si ne omisliva še enega (za lubija pa čas:D).
Smo bili pa tudi mi doma trije in ne bi res nikoli nikoli nikoli zamenjala nobene materialne ugodnosti za to, da ne bi imela brata ali sestre. Pa čeprav je zdaj skoraj ne vidim, ker živi na drugi strani sveta. In tako sem razmišljala že kot otrok. Starša sta nam omogočila, da smo se izobraževali, to, kar smo si sami želeli in to se mi zdi, da je najpomembnejše - ker če ne moreš v glasbeno, ker ni denarja, pa si strašno želiš igrat inštrument, to pa je lahko hudo - ampak to se vsekakor da s tremi otroki:).
Čestitam in obljubim, da ti ne bo nikoli žal
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
). In v bistvu so precej podobni komentarji padali tudi za 1. (+ premlada sta, najprej bi bilo treba najti službo za NDČ in zgraditi hišo ...). 
