bobek05
|
Mi še sicer nismo tako daleč (Anej še nima leto dni), sem pa že pripravljena na vse Mogoče vam pa lahko pomagam s svojim primerom. Ko sem bila majhna (stara približno 1,5 l) sem delala natačno to, kar opisujete - treskala z glavo ob tla. Moja mama se je naprej precej ustrašila, ker se je bala, da se bom poškodovala in me je dvignila k sebi, skušala potolažit ipd. Seveda ni minilo dolgo, ko sem se spet vrgla na tla in bum-bum z mojo malo bučo. Potem pa je mama dobila nasvet od svoje sodelavke, da naj me v "navalu trme" polije z vodo. Naslednjič, ko sem spet treskala z glavo ob tla, je šla mama po posodo vode in mi jo na hitro zlila v obraz (v bistvu bolj vrgla - saj veste kaj mislim). Največji štos je bil še v tem, da sem ravno takrat imela odprta usta in mi je voda prišla malo v zapnik tako da sem rabla par sekund, da sem prišla k sebi. In kaj je iz vsega tega nastalo: Naslednjič, ko me je spet popadla želja, da bi treskala ob tla, me je mama samo vprašala, če gre po vodo in v sekundi sem bila na nogah. Tega nikoli več nisem ponovila. Isto stvar je naredil tudi moj stric pri svojem sinu in rezultat je bil enak. Nekateri se ne strinjajo s tem pristopom, češ, da je za otroka prevelik šok, ampak ne jaz ne moj bratranec ne čutiva nobenih posledic No, hotela sem samo pomagat, če pa se bo katera držala nasveta, pa je njena stvar...
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|