Bela
|
Bor bo imel 22.6. tri leta.
Prejšnji ponedeljek sem ga imela pri zdravnici, ker je bil bolan. In ona je vsa zgrožena opazila da ima še planico. Povedala sem ji da bom začela ga odvajati na pomlad.
Pol mi je napumpala, da zjutraj mora obvezno it na školko, pa po kosilu,pred spanjem...hoče ali noče mora, ker je to del življenja, ki ga mora pri tej starosti obvladat.
Naš pač ni glih prevč navdušen na to, tud če je pokakan ga sploh ne moti in tud pove ne. Vedno ko se je pokakal sm ga opomnila, da naj mi pove.
In zdaj ko me je ta naša zdravnica tko napadla in zatežila, sm jst mal preveč resno to vzela.
In sm ga začela dajat na školko in čez dan v spodnje hlačke. Vse sm mu večkrat lepo razložila. Prve dni ni blo problema, pol pa kar naenkrat ni hotu več na školko.
Jst sm pa nardila to napako, da sm ga malček preveč silila...da se razume, nism na grobo, sam prepričevala sm ga kljub njegovi odločitvi da ne.
Zdaj mi je pa tako žal, ker noče kakat, zadržuje blato in pravi da ga boli rita. Po štirih dneh sm mu dala glicerinsko svečko in je kakakl.
Ampak zdaj noče ne v planico ne v školko.
Tako se mi smili, ker mu nism prisluhnla in sm raje zapela na nasvete naše zdravnice...mogla bi njega poslušat ne nje.
Zdaj rabim kak nasvet, danes sm mu dala planičko nazaj in mu povedala, da bova spet začela ko bo on pripravljen.
Bojim se da sm mu povzročila prevelik pritisk.
Prosim svetujte kaj naj naredim, v tem trenutku sm prav na tleh.
Kako naj vso to situacijo spet spravim v red, da mu ne bo hudo, kako naj se spet lotim zadeve?
_____________________________
** Življenje je prekratko, da bi bilo malenkostno **
|
Natisni
In...joj kako je to težko
