hmm
|
Sicer dva  že imam (in oba sta ratala še isto sekundo, ko sem pomislila na njiju , a to je bilo že leta nazaj), no in sedaj bi rada še tretjega . Junija bova poskusila v tretje, pa sem že čisto gotova, z živci na nuli .
Prvi mesec je še šlo. Sem par dni prej upala, da ne bo  , delala (samo en ) predčasni test, se kar naprej otipavala in skušala ločit pms od nosečniških znakov. Pa je prišla in sem bila malo žalostna . Drugi mesec pa je bila že kriza, saj mi je zamujala par dni, imela sem že vse znake po spisku, pa še kakšnega zraven , zbujala sem se zjutraj ob petih in na wc letala preverjat stanje, pokurila pet testov, pa vsi -  , sem mislila, da niti testi več niso to kar so bili, no potem pa pride ta grda in me postavi na realna tla . Zdaj me že res skrbi kaj bo junija. Čas gre bolj nazaj kot naprej , še ni konec, kje je šele ovulacija in potem spet čakanje na  ali . Kako ve to zdržite? Vam uspe, da ne mislite na vsaj večino meseca, če že okoli usodnega dneva ne? Vam uspe počakati do zamude, da šele potem naredite test? Bi tudi najraje neko kamero namontirale not, da bi videle kaj se dogaja ? Še dobro, da obstaja ta forum, se mi zdi, da bo čas vseeno prej minil, ko bomo skupaj navijale za .
|
Natisni
... 
, 
! Jaz ne bi zdržala, imam že sedaj enega doma pripravljenega, pa še 
