IZVIRNO SPOROČILO: CHRISTIN

Živjo in Dober Dan.
vse večkrat se vprašam zakaj otroci neznajo pozdravit soseda, vrstnika ali pa samo nekega znanca. živimo na vasi in sem skoraj vsak dan šokirana ker otroci neznano reči dober dan ali pačsamo Živjo. včasih me prime da bi kakšnemu staršu kar zabila nekaj v tisto bučo njegovo ker se mu ne da ukvarjat z tem zakaj je potrebno pozdraviti. ali pa enostavno tudi sami niso olikani in se jim zdi to popolnoma brezveze. morda ne pozdravijo ker se jim nekdo zdi smotan, ker so nekomu nevoščljivi, hinavski, grdi, duševno moteni oziroma kar jih pač že moti. morda pa jih prav učijo da takih ni treba pozdravit. res mi ni jasn. ubistvu je to že žalostn, kam pelje ta svet. in sploh ni čudno da je ogromno ljudi depresivnih. no upam da sama nebom popustila kar se tiče olike in da bomo začeli svet en malček spreminjati na boljšekar se tičesame vzgoje. sicer dvomim, da bomo imeli vnuke ali pravnuke

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

Je fajn osnovna vljudnost, ja. Dober dan, nasvidenje, hvala, prosim, se predstaviti, ko kličeš po telefonu,... marsikdaj tega ni, zelo pogrešam.

Kar se tiče pa vzgoje otrok, opažam tri stvari, ne gre vse metat v isti koš:
enim staršem dol visi za osnovne vljudnsoti in posledično tudi otroci sledijo zgledu.
Potem so pa starši, ki jim je osnovni bonton pomemben in to učijo tudi otroke, otroci veselo in na glas pozdravljajo. In so ti isti starši, katerih otroci so zadržani in sramežljivi in taki otroci ne da ne znajo pozdravit, samo jim je neskončno hudo, ker jim to pomeni, da se morajo odpret v okolju, ki jim je tuje. Pri takih otrocih pa nimaš druge, kot da prerastejo svojo sramežljivost in počasi tisti sam vase rečen dober dan postane vse glasnejši in spontan.