ronja5
|
Po zakonu o del. razmerjih mu prosti dnevi pripadajo!!! Ma kaka bolniška, kr ZDR naj mu pod nos pomoli!
Evo tu je malo bolj razumljivo, je zraven tud razlaga, kaj pomeni ta člen. Preberi zadnji odstavek!
173. člen
(pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja)
(1) Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, kot tudi delavec, ki se izobraž uje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov.
(2) Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica iz prejšnjega odstavka ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.
(3) Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, ima pravico do plačane odsotnosti z dela po prejšnjem odstavku.
V tem členu zakon določa minimalne delovnopravne standarde glede trajanja opravičene odsotnosti z dela zaradi izobraž evanja ter glede pravice do nadomestila plače za čas take odsotnosti. Za delavca ugodnejše pravice, nad tako zakonsko določenimi minimalnimi standardi, se lahko določijo s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju (o pogodbi o izobraževanju glej komentar k tretjemu odstavku 172. člena zakona). Pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi izobraževanja izhaja iz zahtev Konvecije MOD št. 140 o plačanem dopustu za izobraževanje, ki zavezuje tudi Slovenijo.
Prvi odstavek določa pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja:
– ki poteka v skladu s prejšnjim členom
– ki poteka v lastnem interesu delavca.
Do odsotnosti z dela zaradi priprave in opravljanja izpitov bo torej delavec upravičen ne glede na to, ali izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje poteka v interesu ali po napotitvi delodajalca (172. člen) ali v interesu delavca.
Drugo je vprašanje, v kakšnem obsegu se ta pravica delavcu zagotavlja (število dni opravičene odsotnosti z dela) ter vprašanje, ali je takšna odsotnost z dela plačana oziroma ali ima delavec pravico do nadomestila plače za čas, ko ne dela, ampak opravlja obveznosti iz izobraževanja. Obseg pravice do opravičene odsotnosti z dela ter pravice do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja se lahko dogovori različno glede na to, v čigavem interesu poteka izobraževanje ter odvisno od vrste in dolžine izobraževanja.
Obseg pravice do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja se v skladu z drugim odstavkom tega člena določi s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o izobraževanju. Če v naštetih pravnih podlagah obseg pravice iz prejšnjega odstavka ni natančneje določen, ima delavec že na podlagi komentiranega zakonskega določila pravico, da je odsoten z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Kot dan izpita je treba šteti tudi dan, ko je vsebina izpita zagovor magistrske naloge ali doktorske disertacije. Takšna opredelitev izpita izhaja tudi iz avtonomnih norm veljavnih kolektivnih pogodb (glej na primer 32. člen SKPgd). Bistveno je, da se v takem obsegu zagotavlja pravica do odsotnosti z dela delavcu ne glede na to, ali se izobraž uje v skladu s potrebami delovnega procesa ali v lastnem interesu, saj se drugi odstavek sklicuje glede pravice do odsotnosti na prvi odstavek, ki obsega obe vrsti izobraževanja. To pomeni, da ima tudi delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu, pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prvič opravlja izpit.
Minimalni delovnopravni standard iz drugega odstavka tega člena ne obsega pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi same priprave na izpit, kot so na primer dnevi, ko potekajo obvezna predavanja ali druge oblike usposabljanja v času delovnega časa delavca ter neposredna predhodna priprava delavca na izpit. V teh primerih bo lahko delavec odsoten z dela zaradi opravljanja obveznosti iz izobraževanja samo pod pogojem, da bo taka odsotnost dogovorjena s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o izobraževanju.
Pri določitvi obsega trajanja opravičene odsotnosti z dela v posamezni pogodbi o izobraževanju, sta delavec in delodajalec dolžna upoštevati minimalne zakonske standarde iz tega ali drugih posebnih zakonov ter avtonomne norme veljavnih kolektivih pogodb, primerno pa bi bilo upoštevati tudi dolžino in vrsto izobraževanja ter dejstvo, v čigavem interesu se izvaja izobraževanje. Tako na primer veljavna SKPgd v 32. členu določ a minimalno število dni opravičene odsotnosti z dela za posamezne vrste izpitov (v razponu od najmanj dva do najmanj dvajset dni glede na raven izobraževanja), če izobraževanje poteka v interesu ali na podlagi napotitve delodajalca.
Delavec ima na podlagi tretjega odstavka tega člena pravico do plačane odsotnosti z dela v primerih, ko se izobražuje, usposablja in izpopolnjuje v skladu s 172. členom zakona (izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, ki poteka v skladu s potrebami delovnega procesa), ta pravica pa se mu zagotavlja v obsegu iz drugega odstavka tega člena. Pri tem je treba upoštevati, da veljavna SKPgd šteje, da gre za izobraževanje v interesu delodajalca oziroma v skladu s potrebami delovnega procesa tudi takrat, kadar gre za izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
Delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu, bo imel pravico do odsotnosti z dela v skladu z drugim odstavkom zakona na dan, ko prvič opravlja izpit, če ne bo v drugih pravnih podlagah določena pravica ugodneje, ne bo pa imel že na podlagi zakona pravice do nadomestila plače v primeru take opravičene odsotnosti z dela. Delavec bo imel pravico do plačane odsotnosti z dela v primerih, ko se bo izobraževal v lastnem interesu samo, če bo tako dogovorjeno z drugimi pravnimi podlagami, sicer pa le pravico do neplačane odsotnosti z dela
< Sporočilo je popravil ronja5 -- 8.2.2006 21:12:50 >
|
Natisni
Prostih dni ne more koristit,ker pač v sobotah in nedeljah ne 
ali 
.
