DORI
|
Zena sredi noci ugotovi, da moza ni v skupni postelji. Oblece se in ga
gre iskat. Najde ga za mizo v kuhinji s skodelico kave pred njim.
Globoko je zamisljen in strmi v zid. Vsake toliko si obrise solzo in
srkne pozirek kave.
Kaj pa je s tabo, dragi?' ga vprasa. 'Kaj pocnes tu spodaj sredi noci?'
Soprog dvigne pogled z mize: 'Kaj se spomnis, kako sva se dobivala
pred 20 leti, ko ti je bilo samo 16 let?'
Zena je ganjena do solz, da je moz tako cutec in da se vsega spomni.
'Seveda se,' odgovori.
On napravi najprej kratko pavzo, besede mu ne grejo lahko z jezika.
'Se spomnis, kako naju je tvoj oce zalotil, ko sva se ljubila v avtu
na zadnjih sedezih ?'
'Da, da, spomnim, se, kaj se ne bi,' pravi ona in sede v najblizji
stol, da bi mu bila blize.
Moz nadaljuje: 'Se spomnis, kako mi je v obraz porinil cev od sibrovke
in rekel, ali se bos porocil z mojo hcerko, ali pa te posljem za
dvajset let v zapor?'
Tudi tega se spominjam,' pravi ona mehko, skoraj zaljubljeno.
On pa si obrise se eno solzo z lica in rece: 'No, vidis, na danasnji
dan bi me izpustili.'
_____________________________
Čas ne čaka nikogar.
Uživaj vsak trenutek, ki ti ostane,
kajti ta ima vrednost
|
Natisni
