|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   kako se poprijeti z izgubo otroka
24.7.2010 22:22:21   
dobrota
user posted image moja zgodba je taka lani jemoj sin davor zbolel za rakamom medullomblastom kako se spoprijeti ne vrži puške v koruzo komaj 6 let je imel ko je zbolel imel je 4 operacije glave in ostal nepokreten pač živiš s tem  potem so se začela obsevanja kemoterapije stanje se izpolšuje  ostane paraplegik živiš s tem saj je tvoj otrok potem kemoterapije in super raka ni več po enem letu se ponovi  in 100000000000000 huje sploh nemoreš dojet da je res n ni pomoči   13 02 2010 nas sedem letni sin davor zapust za vedno  težko je ob misli da ga neboš več videl slišal objel nič prazno težko je bolečina boli  neveš več kaj solze tečejo ampak nič manj ne boli moč nabir od sina karlija hvala bogu da ga imam in moža 
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
24.7.2010 22:35:32   
Anonimen
user posted image



user posted image user posted image user posted image

zdi se mi, da je bolečina manjša, če jo deliš z drugimi.

(odgovor članu dobrota)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
24.7.2010 22:42:24   
buči
user posted image user posted image user posted image

_____________________________

TDAT - štirje prestopniki!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
24.7.2010 22:46:52   
Anonimen
Težko se spoprimeš, ker je to vnaprej izgubljen boj user posted image .

Lahko samo sprejmeš, da si bila mama nekemu čudovitemu fantku...
Lahko govoriš in se nasloniš na tiste, ki so ti blizu...

Življenje je včasih čudno - šele ko nekaj izgubimo, se zavemo, kako neverjetno lepo in darovito je bilo neko obdobje.

Ne vem, kako...težko..in s časom...user posted image

(odgovor članu dobrota)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
24.7.2010 22:52:48   
TaMaSa
Tezko. Ostanejo ti le spomini in v tvojem primeru tolazba, da je zdaj na boljsem, lepsem. Ce v to verjames,seveda.
Ne vem kaj naj ti recem. Mi je hudo zanj, se bolj zate, ker si ostala s to veliko bolecino. Cas naj bi zacelil vse rane, ceprav sama v to najbolj ne verjamem. Jih pa sigurno omili.

user posted image



_____________________________

Nas pogled nikoli ni tako popacen, kot takrat, ko gledamo sebe.

(odgovor članu dobrota)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
24.7.2010 22:58:28   
špelin@
dobrota, iz vsega srca mi je strašno hudo ob tvoji bolečini... user posted image user posted image user posted image
Ni besed. user posted image

Toplo, toplo ti priporočam pogovor s psihologinjo iz Hospica, znala ti bo pomagati, verjemi, govorim iz lastne izkušnje ob izgubi otroka, ki pa vseeno na srečo (kako grobo se mogoče to sliši user posted image ) ni bila tako strašna kot tvoja.


< Sporočilo je popravil špelin@ -- 24.7.2010 23:02:05 >

(odgovor članu dobrota)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
24.7.2010 23:03:49   
TaMaSa
Kot je rekla milijonarka-zivljenje je cudno.
Nekomu se dogajajo samo lepe stvari, drugemu je pot posejana s trnjem. Morda se na drugem svetu vse izravna.

Iskreno sozaljeuser posted image



_____________________________

Nas pogled nikoli ni tako popacen, kot takrat, ko gledamo sebe.

(odgovor članu TaMaSa)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
25.7.2010 8:21:02   
CatJa
Ne vem, preprosto ne vem, kako. Drži se, dobrota user posted image

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

(odgovor članu dobrota)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
25.7.2010 13:48:54   
Anonimen
Moje iskreno sožalje.

Uff, ne vem, se s tem da spoprijet? Moja dobra prijateljica je letos izgubila sina in ji je hudo, da se ne da opisat. Dan za dnem, uro za uro, počasi, rinit dalje. Njej je v uteho edino misel, da bosta nekoč, nekje spet združena.
Je pa Centru za mentalno zdravje ena zdravnica, ki se ukvarja s svojci po smrti bližnjih.Trenutno se ne spomnim njenega imena, bom poiskala.

(odgovor članu dobrota)
  Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
25.7.2010 15:51:03   
suzanica
Pošiljam ti kup objemčkov za moč... Tvoj sinček zdaj počiva v miru... včasih je usoda zeeelo kruta. Ob pomoči moža in sinčka Karlija ti bo lažje preboleti strašno izgubo. Objemčki...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
26.7.2010 7:50:08   
barni
Težko se je spoprijeti. Najprej moraš dojeti kaj se je zgodilo. Prebrosti fazo šoka in zanikanja. Potem ko dojameš, se moraš malo pobrati in šele potem se lahko spoprimeš z bolečino, praznino, odzivi okolice, vsakodnevnim življenjem in nenazadnje srečo drugih.

Naporno je in resnično včasih nevdržno. SPloh če nimaš podpore in razumevanja v okolici ali vsaj v najbližjih. Svetujem ti, da delaš čisto vse, kar ti pomaga sprostiti napetost. Pa če je to tuljenje v gozdu, obisk terapevta, pogovor s prijateljico, jok sredi ulice, ko vidiš mamico z otrokom...kadarkoli in karkoli. Ne tlači žalosti v sebe, ker slej ko prej izbruhne na plano. VEdno je enkrat pisker poln in bolje prej kot kasneje.

Ne dovoli, da te potegne v jamo brez dna. Oprimi se vsega kar je na poti, da se obdržiš na vrhu. V prvi plan postavi sebe in svojo družino. Le če boš sebe porihtala in bila "vredu", boš lahko funkcionirala tudi za ostale. Nasveti v smislu, saj imaš še enega otroka, živi zanj, misli nanj, so nesmiselni. Živeti moraš zase in šele potem boš lahko še za druge. Ne smeš samo jemati energije od otroka, tudi dajati jo moraš. In to jo lahko le tako, da se sama spraviš v red. Tudi sama sem v začetku veliko energije jemala od hčerke...pa to dolgoročno ni dobro. TReba je poštimat svojo glavo. Kako? Težko. Zelo težko. Ker ti bo vedno nekaj manjkalo, ker se boš vedno spraševala miljon vprašanj na katere veš da ni odgovora, ker boš vedno nosila v srcu jezo, zakaj se je to zgodilo ravno vam in da ni fer, da tvoj otrok ni nič kriv.
Kaj je moj otrok naredil hudega, da je moral tako trpeti? Nikoli ne bom dobila odgovora.

Povem ti samo, da sčasoma to postane bolj znosno, da postanejo vsi ti občutki del tebe, da se navadiš živeti z njimi, da so pač tam in včasih pridejo na plan. Takrat jih izjoči, izkriči in potem boš šla naprej mirna in lažja za sto kil. Ne boj se jih, prav je da so tam, prav je, da jih daš iz sebe. Čez čas se ti bo zgodilo, da bo morda minilo pol dneva, ne da bi pomislila na žalost in izgubo in jezo. Dolga je pot do tja, pa vendar se zgodi. Morda zdaj ne verjameš, tako kot jaz nisem, ko me je bolelo telo in duša, ko sem dejasnko spoznala, da žalost fizično boli. Boli tako, da imaš občutek, da ne boš zmogel še enega vdiha. K sreči je dihanje spontano, kot tudi bitje srca. Tako da nimaš izbire. Moraš preživeti. Zaradi sebe v prvi vrsti. Ker si pomembna zase in za tvoje bližnje.
Sčasoma morda tudi datumi ne bodo več tako živi v spominu, dnevi ne bodo več pomembni, nekoliko bo zbledela slika otroka v bolnici in bolečina ne bo več tako ostra. Prišli pa bodo dnevi, ko boš v mislih lahko zavohala vonj po bolnici, zaslišala zvok aparatov vse bo spet tako blizu...in potem se bo zopet oddaljilo. Pot je polna ovinkov, slepih in enosmernih poti, vzponov in padcev.

Veliko sem ti napisala, še več bi ti lahko. Sama verjamem, da je moj otrok vse okoli mene. Sončni žarek, ki me boža po obrazu, veter, ki mi mrši lase, dežna kaplja, ki mi polzi po koži, snežinka, ki se mi stopi v dlani...vsepovsod je, ne vidim ga, pa vendar je z mano. Tudi tvoj je. Vedno bo. Tudi ko drugi več ne bodo pogosto govorili o njem, ko bodo morda pozabili kako je bilo...bo tvoj, za vedno s teboj. Le tukaj ga ni in to je tisto, kar tako boli.
Če ti pomaga, PIŠI.

(odgovor članu suzanica)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
26.7.2010 9:35:07   
zvezdan
dobrota...tako mi je žal...izguba otroka je nekaj najhujšega kar te lahko doleti...ohrani ga v spominu in v majhnih vsakdanjih malenkostih.

user posted image user posted image user posted image user posted image


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
26.7.2010 12:27:12   
darja.mark
user posted image user posted image  Sama si ne predstvljam kako hudomora biti ko izgubiš otroka in vsakič ko kaj takega preberem me kar stisne pri srcu in še bolj se zavedam kaj mam doma in kako srečo imam da je zdrav in da ga imam ob sebi. Ko sem brala vse te odgovore, sem imela velik cmok v grlu in šlo mi je pošteno na jok.

Nimam besed ki bi te potolažile, vem da ti nihče ne more pomagati, še sama si boš težko. Mogoče ti bo bolečino omilil edino čas, lahko da bo sčasoma bolje, to bi ti znale povedat tiste ki so bile v tej situaciji.

Predlagala bi ti vse, kar je napisala barni, se strinjam z njo. Veliko se pogovarjaj, verjetno ti bo lažje. Če ti je težko, če nimaš nikogar, pridi sem in se izpovej nam, povej kako ti lahko pomagamo in verjamem da nas je veliko takih ki te bomo brale in ti stale ob strani pa čeprav tkole preko žice. Tudi to je včasih veliko in pomaga. Da veš da je nekje nekdo ki misli nate, na vas, na tvojega angelčka....

Ne zapiraj se vase, v svoj svet, če rabiš trenutke samote se odmakni, ne pusti pa da boš v osamo padla, se zaprla in odrinila vse tiste ki so ostali s tabo. Rada imej sinka ki ti je ostal, moža,....žalujte skupaj in imejte se radi.
Vem da ti nisem veliko pomagala, vem pa tudi da so včasih že besede veliko. Pošiljam ti velik objem in koš

_____________________________

Ustvarjanje je zakon :)

https://www.facebook.com/pages/Darja-Ustvarja/261668923903669

(odgovor članu zvezdan)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
26.7.2010 12:29:52   
darja.mark
(ups, narobe pritisnila)

in koš user posted image . Želim ti da bi bila bolečina čim manjša in da boš nekoč zopet srečna in nasmejana.
vedi da nisi sama, da nas je veliko ki smo v mislih s tabo, tvojo družino in tvojim angelčkom, ki bdi nad vami pazi na vas. 

Vse najlepše in čim manj trpljenja vam želim user posted image

_____________________________

Ustvarjanje je zakon :)

https://www.facebook.com/pages/Darja-Ustvarja/261668923903669

(odgovor članu darja.mark)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
26.7.2010 14:22:17   
dobrota
user posted image hvala punce za te besede fanj je če se lahko pogovarjaš preko interneta saj preko žic  hudo je eden dan manj eden dan več hudo je ne da se opisat ampak nekako moraš živit včasih sem jezna drugič vesela  najhuje je zvečer ko ti misli grejo kako je bilo  na intezivni ko je bil na aparatah  in potem ko smo izvedeli da se je bolezen ponovila ko smo tri dni sedeli z njim in smo vedeli da nas zapušča eno kar sem bogu hvaležna da je vedel da sma z možem z njim da ga imamo radi to par besed ki je drugi dan spregovoril z mama trjetji dan nas je pa zapustil miren spokojen in zaspal počivaj v miru hvala

(odgovor članu darja.mark)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
26.7.2010 17:46:43   
zinkazi
Verjemite, da mu je lepše tam, kjer je, kot mu je bilo tukaj.
Občutke in vso bolečino ob izgubi otroka si lahko tisti, ki tega nismo doživeli, samo predstavljamo. Moje iskreno sožalje! user posted image
Mogoče vam bo v pomoč knjiga "Angel pod masko". Ob branju vaše življenske zgodbe sem pomislila: "Eden od angelov."

_____________________________


Otroško srce je zaklad


(odgovor članu dobrota)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
26.7.2010 20:41:23   
onur
user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Petja je najin sonček, ki nama razsvetljuje vsak dan.

(odgovor članu zinkazi)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
27.7.2010 17:23:19   
nina166
user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Domen - 16.6.2006
Daša - 21.1.2009

(odgovor članu onur)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
27.7.2010 22:09:35   
frutka_
Moje sožalje...ni besed, ki bi lahko potolažile neutolažljivo srce mame in očeta. Najdite moč v sebi...počasi. korak za korakom...user posted image

(odgovor članu nina166)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
28.7.2010 7:28:38   
barni
IZVIRNO SPOROČILO: zinkazi

Verjemite, da mu je lepše tam, kjer je, kot mu je bilo tukaj.


Mama, ki izgubi svojega otroka, ki ga je nosila 9 mesecev, rodila in mu dala vso svojo ljubezen težko verjame, da je otroku lepše kjerkoli drugje, kot pri njej v njenem naročju, objemu.

Vem, da ni bilo mišljeno slabo, samo žalujoči smo v času intenzivnega žalovanja precej vase usmerjeni in težko razumemo, da nam skuša nekdo stvar predstaviti v nam tako nelogični luči. Banalen stavek, ki skuša tolažiti, pa ni za žalujočo mamico nič kaj tolažeč.

Morda mislite, da si lahko  predstavljate, kako bi bilo, ko svojega otroka ne bi mogli več pobožati, ga objeti, se ga dotakniti ali vsaj od daleč videti. Pa si ne. Tudi jaz si nisem, pa je bil moj otrok že hudo bolan. Pa vendar sem lahko prišla na obisk, božala, se pogovarjala... Ne morete si predstavljati kako to kruto dejstvo udari v starše, ko otrok umre. Ko se zaveš, da ni več niti najmanjše možnosti, da bi se ga še enkrat dotaknil.

To pišem samo zato, ker je smrt otrok vsakdan v naši bližini, samo govori se ne o tem. Morda bo kakšna prijateljica žalujoče mamice prebrala in bo lažje pristopila k njej. Mene so tudi tolažili s stavkom "Bolje je, da je umrla, kot da tukaj trpi." No, meni ni bilo to bolje. Kako je lahko materi bolje, da je otrok umrl? Si lahko zamislite, kako nesmiseln je ta stavek? Meni bi bilo bolje, če bi bila tukaj in zdrava. Pa ni bila. Samo še vseeno mi ni bolje, da je umrla.

Nočem pametovati in ni moj namen kogarkoli kritizirati.

(odgovor članu zinkazi)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: kako se poprijeti z izgubo otroka
28.7.2010 9:01:55   
zvezdan
barni se strinjam s tabo. Sama sem izgubila otročka (spontani splav) in vem da se niti slučajno ne more primerjati s tem kar prestajate mamice otročkov, ki ste jih ljubile, hranile in držale v svojem naročju. Ni besed, ki bi omilile bolečino ob izgubi. Tudi sama sem naletela na besede ljudi, ki so mi hoteli dobro ampak se niti ne zavedajo kaj storijo z napačno izrečenim stavkom.

Draga dobrota pogovarjaj se o svojem sinku...meni je bilo lažje ko sem govorila o svojem user posted image morda bo tudi tebi. Predvsem sem izlivala bolečino na tem forumu in zraven pošteno jokala. Ljudje mislijo, da nas na to vežejo grdi spomini in zato jokamo ampak meni je spomin na mojega user posted image najlepši spomin, ki ga lahko ohranim in prav zato se rada pogovarjam o njem...potem mi je lažje. Morda bo tudi tebi dobrota. Danes bom prižgala svečko za vajinauser posted image dobrota in barni in za vse angelske otročke.

Naj počivajo v miru.user posted image


_____________________________

Hvala angelom, ker so z mano zaplesali, in hudiču hvala, ker mi ni porezal kril.

za srečo moraš iztegniti roko

(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 21
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





BLOG: Ni lepšega, kot je rojevanje novega ...
Porodne babice so velik del mojega življenja. Delala sem že z mnogimi babicami, nekaj pa jih poznam tudi na bolj osebni ...
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...




Plenice.
пеперутка16

Kdaj ste otroka začeli odvajati od plenic?