nejcko
|
To je res zoprna tema. Naš je imel lani eno obsobje, ko je zelo rad mrcvaril ene hroščke po rokah in jih seveda pri tem ubil. Ko se hrošči niso več premikali, je bil pa ves nesrečen. Vem pa, da moje besede niso nič kaj dosti zalegle, je moral kar sam spoznati, kaj pomeni, da eno živalco ubiješ.
Drugače pa je naš 5-letnik zelo čustven glede tega. Mesa večinoma ne je, če pa mu slučajno pride na ušesa, kaj je na krožniku, ni več šans, da bi usta odprl, čeprav zdaj že ve, od kod prihaja meso. To, da se živali jedo med sabo, je pa videl na TV, in seveda je potem zraven polno žalostnih vzdihov (uboga antilopa, jo je lev pojedel itd.).
To je pač del življenja in zdi se mi prav, da otroci o tem dobijo resnično podobo, kako bodo vse skupaj osebno doživeli, je pa veliko odvisno od njihovega karakterja. Prav se mi zdi, da jim v določeni starosti razložimo razliko med ubijanjem zaradi ubijanja in ubijanjem zaradi prehrane oz. obrambe. Konec koncev se bo slej ali prej znašel v situaciji, ko bo svojega starša videl pokončati kakšno žival, recimo komarja, kobilico ipd.
|
Natisni
Itak je bil jok, mami pa ta grda. 
. Ko je hotel pohodit deževnika, sem mu rekla, da ne sme, nič pa zakaj. Ne vem, mogoče je razumel, mogoče ga je kdaj "na skrivaj" pohodil, pojma nimam. 
