Anonimen
|
HOJLA!
Imamo mucko, ki je stara 7 let, že od vsega začetka samo v stanovanju in izjemno navezna na naju z možem. Pred približno 3 leti sva ji hotela malček popestriti njeno mačje življenje in sva prinesla še enega majhnega mucka in rezultat: Oddati sva ga morala po 3 mesecih, ker enostavno ni šlo. Mačka je bila izjemno ljubosumna in se praktično preselila na balkon, ker ni želela njegove bližine. Pa ne, da bi mlajšemu prišleku kaj naredila, ali mu ne pustila jesti, itd. Tudi njen WC je lahko uporabljal. Vendar se nama ni zdelo prav, da je postala stara mucka tak "rak samotar", ko pa je bila prej tako igriva, vesela (zna loviti žogico in jo prinese nazaj kot kak psiček). Ko smo mucka oddali je postala zopet stara muca, vesela, ubogljiva, učljiva...
No potem smo čakali našo pikico in naju je bilo pošteno strah kako se bo odvijalo ko bomo prinesli bebico domov. In?
Ob prihodu domov sva ji dala ovohat pleničko, vendar s tem ni bilo nič, ker mucke pač niso psički. Malo je gledala tako iz strani, k bebici se je približevala počasi, previdno in s telesom pri tleh (kot pri preteči nevarnosti). To je trajalo nekaj dni.
Nato, pa je našo punčko pričela ignorirat...in še zdaj po 6 mesecih imam včasih občutek, da je mucka najbolj srečna, da se lahko prikrade k meni v naročje ko sva sami. Danes se naši punčki že pusti pobožati, ji malce pomijavka....
Ampak res nikoli je nisem zasledila, da bi skočila bodisi v posteljico, bodisi v voziček. Na začetku, ko smo imeli še voziček s košaro se je pogosto "šlepala" na spodnji mrežici in "pozibavala" bebico (beri večkrat zbudila). Da se nekaj dogaja pa je natančno vedela že v nosečnosti, saj ni nikoli prišla več ležat name (prej se je vedno pocrklala tako, da je prišla na trebuh in gor dremala).
SE PA ŠE VEDNO DRŽIMO NAČELA, DA NIKOLI NE PUSTIM PUNČKE SAME TAKO,DA NE BI IMELA KONTROLE NAD MUCKO. SPALNICO PONOČI ZAPIRAMO....
Pa odziv naše dojenčice na mucko:
Naša deklica je čisto nora na mucko. Ravno par dni nazaj ji je namenila toliko žlobudranja, kot nama še nikoli. Se je z njo kar menila in menila (beri žlobudrala)...in to z tako zavzetostjo, da sva se z možem še cel dan režala... Ji je pa mucka tudi edina tolažnica....v navalu največjega joka jo samo vprašamo, kje je mucka, jo poiščeva in joka konec!!!
MISLIM, DA SO DOMAČE ŽIVALICE ČISTO SPREJEMLJIVE ZA NAŠE OTROČKE, VENDAR JIH JE POTREBNO VSESKOZI SPREMLJATI Z BUDNIM OČESOM. PA ŠE NEKAJ! PAZITE NA DLAKE IN ČIMBOLJ POGOSTO KRTAČITE MUCKE, SAJ SO DLAKE LAHKO KAR NEVARNA ZADEVA!!!
:miska::miska::miska::miska::miska:
|
Natisni
