|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   izlitje na papir
8.5.2007 11:02:16   
Anonimen

Bliža se tisti datum, ko sem leto nazaj naredila korak naprej .... Korak v neznano. In sedaj? ....Sedaj me grize vest. Ne dvomim v pravilnost svoje odločitve ... dvomim pa vase. Ali bom sposobna narediti vse sama?? Ali bom lahko držala vse niti v svojih rokah?? Krotila in vodila oba otroka? Kajti občutek imam, da nisem dovolj močna. Da mi življenje meče sama polena pod noge in da se nikakor ne znajdem več. Tako nemočno kot se počutim sedaj se že dolgo časa nisem.

Vem, da sem se pravilno odločila. Da sem "ušla" iz življenja, ki me je dušilo. Morilo. Uničevalo. Mene in moj odnos do otrok. Vse kar sem počela je bilo kričanje, vpitje ... Ni bilo nobene potrpežljivosti. Nisem bila srečna, moj partner ni bil srečen ... moji otroci niso bili srečni. V tem letu sem preživela marsikaj. Veliko dobrega in na žalost veliko slabega tudi. Preselila sem se - nekako na svoje, naredila krvavo potrebni izpit za avto, se zapletla v nešteto prepirov s svojimi starši, bivšim možem. Našla prijatelje, osebe, ki so me napolnile z energijo, ki so mi pomagale čez najhujše obdobje mojega življenja. Ob sebi sem ves ta čas imela osebo, ki me je imela brezpogojno rada in je jokala z menoj .... se smejala z menoj. Me tolažila in vedrila. Bil je ... ne še vedno je moj varen pristan. Oseba, ki jo imam neskončno rada. Oseba, ki mi je odprla oči in mi pomagala ven iz oklepa. Ven iz "teme". Rada ga imam.

Pa vendar imam občutek, da ne morem naprej.

Da sem obstala, obtičala. Kljub vsem prijateljem, ki me bodrijo, ki mi stojijo ob strani. Še vedno mislim, da ne bom zmogla sama. V otroka vlagam veliko energije, veliko truda. Starejšega vozim od enega specialista do drugega - beri: psihologa in defektologa. Klicana sem v šolo kot po tekočem traku. In poslušam vse možne in nemožne očitke kako se ne ukvarjam dovolj z njim. Od praktično vseh. In včasih podvomim sama vase. Sem res naredila dovolj?? Sem?

Otroka sta moj zaklad. Moje sonce. Vsakič ko odideta k njemu ... jokam. Ne na ven, ampak na notri. Boli me. Ker vem, da ne bosta z njim, ampak z vsemi drugimi. Pride kak dan, ko je z njima, ampak teh dni je malo. Če je le možno se izogne odgovornosti. Kako hudiča saj je vendar njujin oče!! Ima me, da bi mu zavila vrat. Ampak s tem ne bom dosegla nič. On itak z menoj ne komunicira. Vse opravi preko otrok. Skrajno nedoraslo in neodgovorno. Pa kaj naj? Puzam za njim?? Ne, ne, ne. To sem počela, sedaj ne mislim več.

Vse kar si želim je mir. Mirno življenje z otroci in z njim. Osebo, ki me ima rada in jaz njega. Mi bo usojeno? Upam.

user posted image user posted image user posted image

Hvala vsem, ki ste / boste brali.

Imam težek dan ... in sem se rabila malo izlit na "papir".
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 11:08:10   
Mina1
Vse kar si želim je mir. Mirno življenje z otroci in z njim. Osebo, ki me ima rada in jaz njega. Mi bo usojeno? Upam.


Draga moja, saj veš, da mislim nate in vem, da ti bo uspelo, tako kot meni, enkrat mi bo.

Ko ti bo težko, mi piši, me pokliči, mislim nate in vem, kako ti je.



_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 11:09:54   
Marogica
Punca, kaj naj rečem? Čestitam ti za vse to, kar si dosedaj naredila oz. spremenila. Lahko si samo za vzor. Torej se ne obremenjuj, da ne moreš dalje. Kam dalje? Življenje si si uredila tako, kot ti je všeč in te navdaja z energijo, ostalo črpaš od otrok in partnerja. Torej - kje je problem?

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 11:12:45   
Anonimen
Mina1 hvala ti!!!!

user posted image

(odgovor članu Mina1)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 11:16:30   
Anonimen
Bodi ponosna nase,ker si veliko naredila zase in otroke.To ni lahek korak,saj ga marsikatera ženska ni sposobna narediti.Najhujše je za otroke vztrajati v vezi,kjer ni razumevanja in topline.
Sama sebi priznaj,da si nekaj posebnega,močna oseba,ki je pripravljena narediti vse,da bi bilo njeno življenje mirno in harmonično.Tega si sposobna.
Objemi tiste,ki jih imaš rada,predvsem imej pa rada sebe.Drži se.user posted image user posted image

(odgovor članu Marogica)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 14:14:25   
ronja
Hej, če prav razumem, imaš nekega novega človeka, ki ti je varen pristan... Če je lahko varen pristan tebi, bo verjetno lahko nadomestil tudi očetovsko figuro pri otrocih...  Kakšen je njun biološki oče do njiju, nekak ne moreš ti določat, ker če je bučman, je pač bučman, te pa razumem, da si jezna nanj. Ampak saj ni nujno, da otroka rabita prav njega! Rabita očeta - pa ni nujno, da je to on... Genetika gor ali dol, veš koliko ljudi ne živi z biološkimi očeti, pa so srečni in imajo dva starša?

Glavo gor, punca, pa pusti, da zaživite skupaj kot ena družinica...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 14:28:42   
tina a
Saj ni problem v novem partnerju. Otroka se z njim krasno razumeta. Pa vendar mu ne morem naprtiti odgovornosti očeta.

Nekako vem, čutim, da bo vse ok. Pa vendar pridejo dnevi, ko me odnese, ko se mi zamajejo tla pod nogami. In takrat imam občutek kot, da ne morem naprej.

In če se ob takih trenutkih še kdo "spravi" name, sem toliko bolj občutljiva in ranljiva. Kljub temu, da živim v isti hiši kot moji starši, nimam osebe, ki bi mi brez zasliševanja počuvala otroka za kakšno uro ali dve. Če pa ju ima oče, pa me obtožujejo, da komaj čakam, da se ju znebim.

Kot da bi bila na vrtiljaku. In ta se vrti iz sekunde v sekundo hitreje. 

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 14:49:19   
ronja
Ja, razumem, da ni problem v novem partnerju, hotela sem samo predlagat, da bi ti on pomagal prevzet del teh nalog, vsaj psihično... KO ga boš gledala tudi kot očeta svojih otrok, te bo manj tiščalo, saj ne boš več sama za vse... Sicer ti veš, koliko odgovornosti lahko sprejme, ampak če se je odločil zate z otroki, je to odgovornost že nekako sprejel, se mi zdi... Tako da se po moje ne boj preveč in mu kar zaupaj del bremena.

To, da so otroci z biološkim očetom (ali pač babicami po tisti strani) je čisto ok in ne se preveč sekirat, s kom so takrat, ker tu itak nimaš kaj naredit. Glavno, da so z nekom, ki jih ima rad, če se že oče ne ukvarja z njimi, pa naj se babica ali teta ali pri kom jih pač pusti...

To, da jih daš očetu je prav in nima ti kdo kaj očitat, da se jih hočeš znebit, zaboga! Tu se pa kar postavi zase! Itak so otroci najbolj srečni, če so starši srečni, tako da imaš ti vso pravico tudi do kake urice zase in čas, ko so otroci pri očetu, je najbolj pripraven. Če ti jih nočejo čuvat pa - hm, prisilit jih ravno ne moreš, probaj skombinirat rajši z očetom, če se da...

Pa če se da, se z novim partnerjem in otroci  preselite na svoje... To vedno pomaga;)

(odgovor članu tina a)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 14:58:33   
tina a
Hvala Ronja.

Saj mi pomaga - zelo. Ko nimam časa se uči z njima, če se jaz učim z njima on skuha kosilo/večerjo. Uglavnem ne bi si mogla omisliti boljšega človeka ob sebi.

Tudi selitev imam v planu. Upam, da se bo zrealziralo.

Ampak vseeno me včasih stisne. Mislim, da nisem edina. Da jih je več. Da tudi v družinah kjer sta oba starša včasih pride do takšnih občutkov.

Kar se pa očeta mojih otrok tiče - od uradne ločitve (cca 2 meseca) z mano ne spregovori besede. Niti ene. Tako, da se najnj ne prej ne sedaj nisem in ne morem zanašat.

Ego pač.

In hvala za vse spodbudne besede. Včasih rabiš malo drugačne poglede na tvojo situacijo. Tako lažje ugotoviš, da mogoče ni vse tako down ... kot zgleda.

LP

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 16:05:22   
Anonimen
Anonimna. Normalno je, da ima vsak slabe dneve, trenutke, da dvomi v svoje odločitve...to je pač del življenja. Bodi vesela, da imaš ob sebi nekoga, ki ti stoji in ti je v najtežjih trenutkih stal ob strani. Vsi nimamo te sreče. Ne v taki obliki kot si navedla ti.

Glede bivšega moža pa - brez zamere ampak jaz ga popolnoma razumem. Zakaj? Ker jaz ne spregovorim besedice s svojim bivšim...od vse te jeze, ki se nabira v meni, me bo enkrat razgnalo! Verjamem pa, da se bom nekoč te jeze in sovraštva znebila in bova lahko komunicirala o otrocih. In tudi tvoj bivši mož se bo osvobodil tega sovraštva in takrat bosta lahko komunicirala glede otrok. Tako pač enostavno mora biti.

Bodi močna še naprej, poskušaj ne poslušati očitkov...in delaj na tem, da bo preostanek tvojega življenja srečen. Srečno! 

(odgovor članu tina a)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: izlitje na papir
8.5.2007 16:36:42   
tanikaa
Tina, nikar ne obupaj. Saj si naredila že OGROMNO. Imaš novega parterja in zavedaš se, da doma pri starših ne gre. In delaš na tem, da se boš odselila. Bravo. In kar je najpomembneje, odšla iz veze, ki ni bila srečna. Veliko, ogromno korakov si že naredila. In vsak te je naredil močnejšo. Še malo vztrajaj. In nagrajena  boš za ves trud. S svojo srečo in veselimi obrazi svojih otrok. Na žalost pa je pot do sreče tlakovana s trnjem. Stisni zobe in bo. Verjemi. Saj bodo še prišli črni dnevi, taki kot je današnji. Ampak vedno bolj redki bodo, vedno manj črni. Zato vztrajaj in ne kloni pod bremenom trenutnih nadlog.
Srečno.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: izlitje na papir
9.5.2007 8:01:33   
tina a
Hvala vsem za tele besede.

Globoko v sebi vem, da se bodo zadeve umirile. Da bomo vsi lažje zadihali in nadaljevali pot. Pa vendar pridejo dnevi, včasih tedni, ko se mi zdi, da se nad mano zgrinjajo sami oblaki.

In tak dan je bil včeraj. Ko ju je pripeljal domov, ju je poslal gor v stanovanje in on se je odpeljal. Odpreh vrata in pred vrati stoji hčerka. Vsa objokana in potolčena. V naročju si je pestvala roko. Padla je oziroma lovili so se otroci in jo je bratranec ponesreči porinil na tla. Padla je na desno roko in v tistem trenutku je zgledalo kot da ima nekaj zlomljeno. Roke ni želela premikat in jokala je kot dež. Razumljivo. Bolelo jo je. Rokico sva umili in malo povili. Premigali vse prstke in zapestje in se pripravili za spanje. Ko sta se oba otroka umivala me je pa sesulo. Vsedla sem se na posteljo in solze so se ulile same od sebe.

Saj vem, da se otroci potolčejo. Mi je jasno. Se dogaja tako kot pri njemu tudi pri meni. Ampak mislim, da si tako jaz kot otroka zslužim vsaj pojasnilo kaj se je zgodilo. Lahko bi prišel z njo do vrat in mi povedal to in to se je zgodilo. Nič drugega. Vic je v tem, da je do uradne ločitve (2 meseca nazaj) je z mano normalno komuniciral. Nisem se mogla premagat in sem mu poslala sms, da če nima jajc z mano osebno govort. Da drugič naj pride z otrokom gor in mi pove on kaj se je zgodilo.


Mah saj je brez veze. Ne bom se obremenjevala s tem. Jaz vrjamem, da je v njemu veliko jeze. Ampak nismo krivi mi. Pa da ne boste mislili tudi on ima že novo partnerico. Že drugo v enem letu.

Punce še enkrat se vam zahlavljujem za vaša ušesa in vaše besede.

Za vse vas user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: izlitje na papir
10.5.2007 15:19:39   
ronja
Ojej, res bi lahko prišel povedat... Mogoče se je počutil malo krivega, ker se je to pač zgodilo pri njem in se je bal prit osebno do tebe, ker se je bal, da bi mu rekla kaj v smislu, da je on zato kriv. mogoče mu napiši en mail, da veš, da se to povsod dogaja, tako kot si nam napisala, da bi ti bilo pa všeč, če bi se vseeno lahko po človeško pogovarjala, že zaradi otrok...

Ne vem, če je to ravno tako, kot mora bit, moja dva sta šla tudi narazen, pa sta vedno govorila en z drguim, po uradni ločitvi pri odvetniku smo šli celo vsi skup na kosilo ven jest, da proslavimo "nov začetek". ker je bilo obema hudo... No, ampak povsod pač ne gre tako, res je malo hecen, verjetno ima probleme v svoji glavi, kar se kaže tudi v tem, da tako hitro menjava partnerke... Mogoče si ne upa naprej, čuti, da je tvoja veza trajna, svoje pa ne vidi tako...

Ne vem, ti ga najbolj poznaš, probaj kljub vsej jezi enkrat čim bolj nežno pristopit do njega, da bi rada, da bi bila tako kot po ločitvi in pred uradno ločitvijo... In zakaj je zdaj tako drugače, da bi ga rada razumela... Saj zgubit nimaš kaj.

Sicer ti pa gre super! Vsi se kdaj sesujemo! To je normalno in super je, če je takrat ob nas nekdo, ki nam pomaga spet sestavit vse tiste razbite koščke skup... In tebi pomagauser posted image in z vsakim koščkom, bo sestavljeni deli večji in razbit manjši. Vzemi si samo en dan naenkrat.

Pa nikar se ne počuti krive zaradi vseh sociologinj, staršev, tega da tvoj bivši mož ne govori s tabo. Prav je, da vzamemo svoj del odgovornosti, ampak to je pa tudi to. Tvoji otroci ne bojo nesrečni zato, ker sta se ločila, mogoče bojo meli kako malo bolj naporno leto, ampak ni pa to neka taka tragedija, ki bi te zaznamovala za celo življenje... To mej v mislih, ko ti bo še kdo govoril, kaj vse delaš narobe z otrociuser posted image Reci jim, da se trudiš, da bi seveda rada bila še boljša, vendar da ne moreš vsega naenkrat. To bi moral vsak normalen človek razumet... Celo sociologuser posted image (mal heca, sociologi, ne bit jezniuser posted image )

(odgovor članu tina a)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: izlitje na papir
11.5.2007 9:06:06   
tina a
Ronja, maila on nima. Vsaj ne da bi jaz vedela. Takrat ko sva še živela skupaj je bil antitalent za računalnik in tudi interneta doma nismo imeli. Mogoče ga ima sedaj, ko ima drugo žensko in ona glede na to, da je šolana in potrebuje računalnik vsak dan - s seboj nosi svojega prenosnega.

Včeraj sva po dveh mesecih prvič spregovorila nekaj besed. Kot je ena moja prijateljica rekla - tud mrtvi prdnejo. Bila sem presenečena ko me je poklical. Zelo šokirana. Začel je z napadom, pogovor pa se je normalno zaključil. Klical me je zato, da mi je povedal, da je sin zakuhal in da ga ne bo peljal na rojstni dan. In danes je celo pri njemu v varstvu. Cel dan. Ko pridem domov mu samo še hčerko pripeljem in obleke in ostaneta pri njemu čez vikend (ker je njegov vikend). Ne vem sicer kaj je ozadje njegove nenadne prijaznosti, ampak najprej je mene obtožil, da se mu nisem javljala na telefon. Pa sem se mu vedno ... če se nisem, sem ga klicala nazaj. Sumim, da se nekaj dogaja z njim in da me čaka neko novo presenečenje. Vsaj ponavadi je bilo tako.

Vedno kadar je bil ultra prijazen, se je potem nekaj izmislil in ušpičil. Tako, da mislim, da se nekaj kuha z njim. Pri nejmu. Ampak sem se odločila, da se ne bom obremenjevala s tem. Imam dovolj drugih skrbi. Čakam, da mi nakaže denar, ki mi ga je dolžan že celo leto. Sodišče mu je naložilo, da plača do 31.5. Pa prosim ne mislit, da sem neka lovača na keš. Ker nisem. Želim samo tisto kar je moje.

Drugače pa sem sedaj malo bolje. Se sestavljam. Lovim.

In hvala vsem za vzpodbude. user posted image user posted image user posted image user posted image

_____________________________

"Ne daj se Floki! Ostani psetino!"

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 14
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Smo po 35. letu res prestari za nosečnost?
Ne želite otroka po 35. letu? V redu, ampak ne recite, da ste stari! Razlogov, zakaj imeti otroke po petintridesetem, je...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
BLOG: Prvo leto nič čokolade in smokijev!
V svojih povsem dobronamernih vzgojnih odločitvah starši pogosto pozabimo na najpomembnejše - otroka. Tudi, ko gre za uv...
Otroški dodatek v letu 2024: izplačila in ...
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do dodatka imajo družine...




Dudica.
пеперутка16

Do kdaj je imel vaš otrok dudico?