živa
|
Jaz imam še 12 dni do poroda, če bo šlo po načrtih, in sem precej nerazpoložena. Ne, da to komu kažem ali da se znašam nad kom, ampak malo sem vsega naveličana, malo jezna, ker imam še veliko dela doma in za službo, malo me je strah poroda (CR) in okrevanja, še bolj pa nove situacije (dva otroka z razliko 21 mesecev, kako bo novorojenčka sprejel starejši) in porodniške (rutinske stvari me ubijajo, mali ni v vrtcu itd.). Pol časa se sprašujem, katerega spola je novo dete, ali mi je res vseeno za to, ali bom slučajno razočarana nad tem, ostali čas se sekiram, da mi gredo po glavi take neumnosti, in se obremenjujem s tem, ali bo novo dete zdravo, bo res vse v redu ...
Katastrofa  .
Potem pa še ne vem, kako je, ko se porod začne, jaz pa moram zaradi elektivnega CR čim hitreje do porodnišnice, preden se otrok spusti v porodni kanal, na CR pa sem naročena šele dva dni pred PDP. Pa se še za to sekiram in si delam skrbi. In v primerjavi s prvo nosečnostjo sem bolj utrujena, otrok je bolj aktiven, bolj me brca, bolj me vse boli, imam lažne popadke, slabo spim ...
Saj pravim, katastrofa .
Mislim, da nam nosečniški hormoni kar pošteno nagajajo, potem pa pride luna in smo tam. Na koncu je pa ponavadi vse dobro, ni tako? Zato ti želim čim lepši preostanek nosečnosti in tudi porod po načrtih. Mala Živa bo pa itak cukr, boš videla  .
Lp,
živa
|
Natisni
. Pa pozdravi jutri svojega sončka na morfologiji, bo pa itak ves OK, ker mora biti. 
ALice
ampak nočem razmišlati o tem, ker sem že tako preveč panična. Recepta kako to premagati pa žal ne vem.
(že vidim, kok bo razvajen
Mene obdajajo črne misli in strahovi od trenutka, ko sem zagledala pozitiven test..od takrat gre vse v tem stilu naprej, da bi le bilo vse ok. In tako je šel mimo prvi pregled, NS, morfologija..zdej pa me je strah za naprej. 
