Anonimen
|
Prva stvar je, da napišeš oporoko. Naj ne bo preveč domača, na način "samo, da je veljavna", ampak naj bo čimbolj uradna - sestavljena in overjena pri notarju. In svojo željo (to ni direktna določilo, temveč samo želja) vpišeš v oporoko. Drži pa, da ne CSD ne sodišče nista dolžna upoštevati te tvoje želje, saj tukaj ni v igri dedovanje premoženja, temveč življenje otroka, kar urejajo drugi zakoni in ne oporoka sama. Prvotno povsod delujejo tako, da za otroka poiščejo primernega rejnika ali posvojitelja med sorodniki. Če ni očeta, so prvi v vrsti tvoji bratje in sestre, če jih imaš. Če so primerni in če se strinjajo, gre otrok k njim. Če karkoli ni v redu, sledijo stari starši otrok (po materi ali očetu) in nadalje ostali sorodniki. Vsi ostali so na koncu te "verige". Zato je najbolje, da v oporoko čimbolj na dolgo in široko napišeš, zakaj ne želiš, da otroka dobi kdo od tvojih družinskih članov. Lahko pripišeš tudi, kam naj se ob morebitnem takšnem odločanju obrnejo po dokaze o tvojih trditvah (ali pa jih sama priloži oporoki, vendar računaj na to, da čez 5 let ne bo več relevantno, kaj se je dogajalo 10 let pred pisanjem tvoje oporoke - tvoje trditve bodo morale še vedno držati takrat). Istočasno pa napiši tudi vse pluse, zakaj naj bi otroka dobila tvoja prijateljica. Bistveno je, da priložiš tudi notarsko overjeno izjavo (njeno), da se s tem strinja. Kakšni so pogoji, da je nekdo rejnik ali posvojitelj, najdeš povsod na Internetu, samo malo pobrskaj po Googlu. Tvoja prijateljica mora vse te pogoje nujno izpolnjevati, če želi sploh imeti možnost, da jo bo kdo upošteval.
Istočasno pa upaj, da kaj takšnega sploh nikoli ne bo potrebno.
|
Natisni
) in sicer: 
) za otroka skrbela prijateljica, ki je zanesljiva in zaupanja vredna oseba, ne pa moja družina, ki je obremenjena z alkoholom. 
, sam me čudi taka zakonodaja. Predvsem me jezi, da lahko neka **** oseba odloča o nadaljnem življenju mojega otroka o katerem ne ve nič!
