Anonimen
|
Po mirni poti nerešljivi dogodki so me prisilili,da sem zamnjala mnenje,da se rešuje vse z umikom.Prav nič ni pomagalo,prav nasprotno,mali nasilneži so dobili še večjo moč,še več zagona za zganjanje nasilja nad sinom li pa hčerjo.
Po vseh poskusih,pritoževanja pri učiteljih ni prav nič zaleglo.Pol sem pa mojima rekla:Tako,sedaj je pa dosti,zdaj pa ne velja več,nikoli ne udari prvi,in,če te kdo udari,se umakni in ignoriraj.Čas je napočil,da se branita,udari nazaj,pa bo mir.In res je bilo,od takrat,ko sta pokazala,da se jih ne bojita,da se znata branit,je bil mir.Včasih je tudi to potrebno,kajti današnja mladina je postala zelo nasilna,nobena beseda ne zaleže več.
Prav nekaj podobnega se dogaja mojemu vnuku.Vsak dan jamra,da ga en fantek v vrtcu pretepa.Enako sva mu z mamico rekli,ko smo se zaman pritoževale pri vzgojiteljicah in njegovih starših.Udari nazaj.
< Sporočilo je popravil neva6 -- 8.5.2008 8:52:26 >
|
Natisni
. No, enkrat je ona enega pocila.
...in je mir 
