Anonimen
|
Tale odgovor je sicer tako pozen, da blackcoffee verjetno ne bo veliko koristil, a morda bo kateri drugi.
Jaz sem prebrala obe knjigi. Prvo že pred leti, drugo "po službeni dolžnosti". Obe knjigi se mi zdita fantastični. Obe predstavljata nek drug pogled na rojevanje, ki je meni blizu. Kot študentka waldorfske pedagogike verjamem v reinkarnacijo in v Steinrjevo razlago tega, kaj se dogaja med smrtjo in rojstvom. Mislim, da je v knjigi 9 stopnic to zelo podobno opisano in čeprav sem jo brala, preden sem se sploh spoznala z antropozofijo, mi je bila knjiga všeč, ideje so mi bile logične in sprejemljive. Se mi pa zdi, da knjiga ni za ljudi, ki apriori ne verjamejo v te stvari, za ljudi,ki so močno v kateri veri, ki te stvari zavrača. 9 stopnic daje vpogled v to, kaj se dogaja z dušo v devetih mesecih, ko je ženska noseča. Predstavi pogled duše, ki se uteleša. Kolikor sem razumela, gre za to, da je knjiga skanalizirana.
Modrost rojevanja pa je znanstveno neznanstvena knjiga (ne vem, kako bi jo sicer označila). Osrednja tema je babiški način, ki se od bolnišničnega razlikuje v tem, da je naravnan na žensko in otroka, da dopušča rojevanje po več ur, brez dodajanja umetnih popadko, če res ni nujno, da preprečuje prerezovanje presredka, da je vzdušje sproščeno ... Knjiga je sestavljena iz dveh delov in v prvem na lep način bralca uvede v porodne zgodbe žensk, ki so resnične, a so napisane s pozitivnim "navdihom". Ni nikakršnega olepšavanja, a tudi ni strašljivih zgodb, ki bi se jim morala izogniti vsaka nosečnica in ženska, ki še ni rodila. V drugem delu pa avtorica predstavi postopke, zaplete, zdravila in druge zelo uporane informacije, ki jih lahko nosečnica uporabi, ko je to treba.
Osebno mislim, da je knjiga napisana tako, da je izjemno berljiva in da postopkov ne vsiljuje, vendar jih raje predstavi.
Lp
|
Natisni
