marjanaR
|
Se moram še enkrat oglasiti. Sky, vidim, da je situacija pri vas enaka. Ko sem jaz pri petih mesecih in pol klicala patronažno, da mi pove za uvajanje goste hrane, ta ni mogla verjeti, da se midve hraniva še vedno na vsaki dve uri. Pa sva se. V obupu sem klicala tudi bivšo cimro iz študentskih let, ki ima starejšega fantka, pa mi je dejala isto - vse mine, samo od sebe.
Zato, punce, dojite, ko pač štručka zahteva. Pa ne delajte si preveč skrbi. Jaz sem mislila najprej, da ne morem niti na daljši sprehod, ker mala ne bo zdržala, pa sem potem podojila v kaki nezakajeni kavarni, v toplejših dneh v parku na klopci ... Pa se mi je zdelo v času nosečnosti to ful grozno, češ dojiš tudi v gostilni. Potem pa ugotoviš, da to počne vsaka druga mamica. Čez zizo vržeš plenico, pa gremo naši.
Ves jok in trud je poplačan, ko se ti otrok nasmeji, tako kot pravi Sky. Ali pa pozneje, ko se tako lepo stisne k tebi, ali pa, ko te začne grabiti za majico in točno veš, kaj želi.
Super so, te male štručke.
|
Natisni
, ampak mi potem podari takšen naprecenljiv nasmeh, da me "trga" od ljubezni.
. 
