Gina
|
Vse stvari imajo svoje pluse in svoje minuse. Zakaj delajo homogene skupine? Ker je to najbolj enostavna varianta. Otroci so enako stari, lahko jim ponudiš enake reči, približno enako hitro in "dobro" naredijo, predvidiš lahko dejavnosti kar precej natančno in delati s tako skupino je daleč najbolj enostavno. Zato je večina skupin v vrtcih homogenih, enake starosti. Čim je skupina heterogena, se normativ zniža. Zakaj? ker je v taki skupini veliko težje delat in ker so normativi za različno stare otroke različni. Heterogene skupine predstavljajo najbolj naravno človeško skupino. V naravi so bili tisočletja otroci vedno v skupinah, ki so bile sestavljene iz različno starih otrok. Vsak otrok je lahko prevzel svojo vlogo in lahko je bil zaščitniški kot tudi zaščiten. Lahko je bil vodja ali tisti, ki se prilagodi, lahko je bil vse. Vendar je bilo še nekaj. Moral se je znajti. MIslim moral je pokazati neke vrste odgovornost, skrb zase. POleg tega so večji otroci vlekli mlajše intelektualno navzgor in to zelo močno. Kaj pa zdaj v primeru, ko otrok ne zna funkcionirat v taki skupini? Hmmm, jaz mislim, da se mora pa naučit. Vsak se lahko, če mu pustiš, če ima možnost, če ne jemlje vsega kot osebni poraz.
Ne more vedno vsega vzeti za katastrofo. Otroci imajo vedno svojo hierarhijo. IN nič ni narobe s tem. Vedno vedo, kaj bodo igrali. In ponavadi vsakemu paše, da igra tisto, kar igra. Saj ni treba, da so vsi glavni igralci. Vsak je rojen za nekaj drugega.
Kaj narediti, kadar otrok na nekem področju ne zmore toliko, kot drugi? Prvo kot prvo se moraš zavedat, da bo veliko večje travme doživljal v homogeni skupini. Tam so vsi enaki in on ne zmore. V heterogeni skupini niso vsi enaki. Razumljivo je, da en zmore, drug pa ne - nihče tega ne opazi, saj so različno stari in različno zmorejo. V homogeni skupini so vsi enako stari in je stvar prej opazna. V homogenih skupinah se tudi veliko bolj zmerjajo in primerjajo, sploh fantki. V heterogenih skupinah ni posebne možnosti za to, ker enaostavno niso enako stari. Zavedajo se, da si npr. ne more en 3-letnik še zavezat čevljev, medtem ko mogoče kakšen 5 letnik pa že to počne. Nikomur ne pride na pamet zmerjat malega, ker tega še ne zna.
POtem je tu še en drug problem. Ne moreš širše družbe prepričat, da naj se ne spotika ob vse, kar je drugačno. Ogromno ljudi to dela, zaradi svojih lastnih kompleksov, ne moreš vsem komplekse vzet in otroka obvarovat pred množicami, ki zmerjajo. Lahko pa otroka naučiš, kaj si ob tem misli, kako to sprejema. Moja deklica je malo bolj močna in jo kar naprej zmerjajo, da je bajsa. A naj zdaj vsakega na g....ko ji to reče, ali naj njo naučim, da se ji to ne bo zdelo nekaj groznega in da je ponosna na svoj špehi, pa da se zaveda, da je ona fajn s trebuhom ali brez in da je človek, ki jo je zmerjal, to naredil samo zato, da bi se ona jezila - ona pa mu s svojo jezo ustreže. Malo manjšemu kot je moja, že lahko razložiš, zakaj ljudje vse, kar je drugačno, gledajo s kompleksi. IN čisto majhnega že lahko naučiš, naj bo ponosen nase - to pa bo premagalo njegov občutek, da ne zmore vsega. KO bo sprejel v sebi to, da ne zmore, pa da to ni nič groznega in da zato ni nič slab ali nesposoben človek - ne pa menjava skupine. Kaj pa vem. Meni se heterogene skupine ne zdijo tako slabe.
Daleč najboljša varianta se mi pa zdi majhen vrtec, s 4 skupinami, kjer so otroci homogeni po starosti v skupinah, vendar so vsakodnevno v stiku z mlajšimi in starejšimi, pa lahko hodijo iz sobe v sobo, tako da starejši hodijo k mlajšim in obratno ali pa vsaj zjutraj in popoldne, ko je dežurstvo. IN ker je tako malo skupin, se vsi poznajo med sabo. Super sistem. Naša je bila čisto navdušena, pa ta mali tudi.
|
Natisni
