Gina
|
A ti to misliš na splošno, za svojega otroka, ali za šolske otroke?
Meni se zelo zdi, da je to odvisno od otroka samega. Pa tudi od družbe, ki jo otrok tam ima, pa od tega, koliko je navajen samostojnosti in tudi, koliko je posestniški po duši, da staršev ne more spustit ali pa oni do njega, pa seveda, koliko je prilagodljiv.
Naša ta mala je šla sama s taborniki in z vrtcem že malo mlajša. Ampak je tak ciganček po duši. Rada vandra, pa zelo je socialna. Potem je šla v 1.r. 9-letke tudi v kolonijo prek DPOM-ja. Ampak računaj, da se v manjših krajih pravzaprav otroci tudi kar precej opznajo med sabo, se pravi ni šla nekam, kjer ne bi bilo nikogar znanega. In ona pravi, da gre še. Pa ta velik tudi. In tudi on je šel že v 1. razredu, bil je pa star takrat 7 let. Aja, na letovanje je šel pa tudi z vrtcem še mlajši.
Za šolo, da bi organizirala letvanje v 1.r. 9-letke, pa se mi zdi čisto nesprejemljivo, ker je normativ previsok in ne moreš zagotoviti optimalne varnosti. Če bi bil normativ tak, kot v vrtcu, pa bi se mi zdelo super.
Drugače pa zagovarjam kolonije iz tega razloga, ker se otrok ima čisto drugače nekje, kjer nima staršev vedno poleg, pa kjer ima veliko družbe vrstnikov. Moja dva res uživata vselej. Ampak kot sem rekla, nekateri otroci pač ne, imajo raje samo starše zraven in vse udobje, ki spada poleg. Potem pa človek pač proba in ugotovi, kam njegov otrok paše.
|
Natisni
). 
