Peppa
|
Joj kako znano mi je bilo to.
Naš v začetku sploh ni maral dude. Dolgo ne. Tam pri ene 6-ih mesecih pa jo je začel vlečt, a ni bilo nič strašnega. Imel jo je za spanje. Potem pa je kar naenkrat postal obseden z njo. Kriza. Bolj se je bližal drugemu rojstnemu dnevu, bolj bi jo imel. Dejansko je zadeva prišla tako daleč, da je ponoči ni niti izpustil iz ust. Sem mu jo poskušala vzeti, pa jo je tako držal, da se ni dala izpuliti. Kamorkoli je šel in karkoli je delal, vedno je hotel dudo.
In če vam odkrito povem, da ko sem včasih brala tu na RR kako so nekateri z lahkoto vzeli dudo, mi je zraven postalo vse slabo, ker pri nas to ni bilo mogoče izvesti pod nobenim pogojem.
No, potem pa je kak mesec pred drugim rojstnim dnevom zjutraj sedel na kahli in lulal. Naš ima tako navado da ko sedi na kahli, da drži noge ful narazen. In navadno zjutraj nalula ful polno kahlo in eno jutro on lula in mi ful nekaj razlaga. Itak, da z duduo v ustih. Potem pa naenkrat štrbunk. Duda je šla direktno v lulanje. Midva sva se začela ful smejat in tisto dudo vrgla v koš. Takoj je šel iskat drugo, a sva se vsak dan smejala iz tiste dude in se pogovarjala, kako sva jo vrgla v kanto, to kanto pa so potem strici (smetarji) odpeljali.
Potem pa pride ena sobota zjutraj, ko je naš gospodič že ob šestih bil auf in jaz mu na silo tiščim tisto dudo v usta v upanju da bo še vsaj malo zaspal nazaj. Pa nič. On dudo prime in jo zabriše po sobi. Ok. Sem rekla da dude ni več ker jo je vrgel. Mali pa nič.
Pa cel dan sploh ni vprašal po njej. Itak, da me je bilo groza noči. Pa nič. Nekaj dni se sploh ni spomnil na njo. Če pa sem ga vprašala, kje je duda, pa je rekel da so jo strici odpeljali.
In tisto soboto sem še tak mimogrede ukinila flaško z mlekom, ker je tudi tu šlo že čez vse meje. Od tetjega meseca več ni jedel ponoči, zdaj pa si je zopet začel zmišljevati in bi jedel mleko ob treh ponoči, pa potem zopet ob petih... Aaaaaa. Sem bla že tak besna da sem mu tistega jutra (ob pol štirih) prinesla mrzlo mleko v kozarcu. In kaj je naredil? Spil en požirek, rekel da nebo več, se lepo nazaj ulegel in zaspal dalje. In od takrat več ni lačen ponoči!!!
In potem še največja finta: v ponedeljek jaz vsa vesela v vrtcu razlagam vzgojiteljici, da več ne rabi dude, ona pa se meni smeje nazaj. Malo čudno sem jo gledala, potem pa mi je rekla, da so me hotele presenetiti, ker moj sin je v vrtcu že lep čas brez dude. In ker je v tistih dneh imel rojstni dan, so me hotele presenetiti. Jaz pa sem si sama to presenečenje pokvarila 
V glavnem šlo je lažje kot sem si kdajkoli sploh predstavljala da bo. V teh dobrih dveh mesecih se je ene 5 krat spomnil na dudo, a nikoli ni zajokal za njo. Pa če ga kdo vpraša kje ima dudo, pa ves nasmejan pove, da mu je padla v kahlo.
Najbolj kruto pa je, ko pride v vrtec in tam vidi koga z dudo, pa gre k njemu in pravi: duda fuj...
< Sporočilo je popravil Peppa -- 23.1.2008 22:35:04 >
|
Natisni
