kajsica
|
IZVIRNO SPOROČILO: Shuka Kajsica, moj namen je bil predvsem v tej smeri, da punce s črnimi mislimi odvrnem od negativizma, se pa strinjam, da imamo vse od časa do časa pesimistične misli. Vsekakor so vse dobrodošle, da potarnajo o temnih mislih, vsem je vse dovoljeno. Mislim lahko jih imate, če želite, a vsaka pri sebi naj pomisli, kaj ima od teh črnih misli! Ali je bolje biti pesimističen ali optimističen? Moj prejšnji postopek je bil ves v pesimizmu in sem si že takrat rekla, drugi ne bo tak. Čeprav so se mi na momente porajale skrbi sm venomer ostala optimistična, kajti le to me je držalo pokonci, ker zakaj bi se vnaprej sekirala in obremenjevala, ko pa še ne vem kakšen bo rezultat, zakaj jokati vnaprej, ko pa še ne vemo kaj se bo zgodilo. Saj skrbi, jok in črne misli tudi vplivajo na psiho in na izid, včasih mislimo, da ni tako pa je. Pa da ne bo pomote s tem ne mislim, da če smo pozitivne, da vedno rata in če smo pesimistične, da nikoli ne rata, odvisno je od naših teles, vsekakor pa sta telo in psiha povezana. Vsem pa polagam roko na srce bodite optimistične če se le da, saj s tem sebi in svojemu telesu delate uslugo, ker že tako ali tako je življenje stresno zakaj bi to še potencirale. Pod ta tvoj stavek se pa kar podpišem!!!!!!!! Ni zamere nobene, tu smo zato, da si pomagamo tako ali drugače. Shuka, da se ne bomo napačno razumele. Ja Optimizem je veliko bolje kot Pesimizem in je tudi bolj zaželjen, tudi tu. Samo obstajajo tudi ženske, ki so bolj nagnjene k temu kot druge in tem je bolje da jim pomagamo z besedami in nasveti. Vsaj jaz sem takšna, ki se rada izjokam, slišim kakšno spodbudno pa se potolažim in grem dalje, ampak so slabi trenutki, niso pa konstanta. Včasih je veliko bolj zaželeno, da te misli daš stran od sebe, jih deliš z drugimi, ki te razumejo in so ti suport. Sploh se ne gre za to, da bi se vnaprej sekiral in tožil za nečim kar se še sploh ni zgodilo. Samo kot si sama rekla, so te črne misli obletavale ampak si poskušala ostati pozitivna. Saj vse delamo enako, vse se trudimo ostati pozitivne..... Moram povedati, da tudi sedaj ko se bliža ta moj UZ me je strah, ne vem zakaj ampak me je. Prvič sem bila popolnoma sproščena in sem rekla če bo bo, če ne pa bo v drugo šlo (ker ne vem zakaj ampak že od vsega začetka imam občutek, da mi bo v drugem IVF uspelo...). Sedaj pa me je strah, ne vem ali neuspeha, da sploh ne bi vidla + ali kaj bo na prvem UZ, če bom prišla do tja. Pa nisem po naravi pesimist, sem optimist bolj realist ampak, evo to so moje črne misli ki me obletavajo. Ne bom zganjala panike in se tudi sedaj poskušam prepustiti toku dogodkov in počakat kaj mi bo lepega prihodnost prinesla.
|