krfjolca
|
Po mojem mnenju je Estvilleova metoda preveč "vojaški dril". Mi nekako ne sede na takšen način reševati težave. Veliko bolj mi je všeč metoda Pantleyeve. Smo imeli pa pri nas vse možne načine uspavanja. Od tega, da je zaspal samo ob ropotanju nape, do nošenja, guncanja, ... Smo imeli burne prve mesece, ko so ga hudo mučili krči, pa je zelo potreboval bližino in nošenje. In mislim, da bi bilo kruto in nenaravno otroku odvzeti to zato, ker pač v eni knjigi piše, da se mora otrok navaditi zaspati sam. Zadnje čase je zaspal tako, da sem ga dala spat v zakonsko posteljo in ležala ob njem, dokler ga ni zmanjkalo (kar je bilo po par minutah), potem sem ga pa prestavila. Pa mi ni bilo nič odveč, še meni se paše malo pocrkljat tako. Zadnje tedne pa sploh noče nobenega v sobi, ko gre spat - lepo zaspi sam. (Star je 15 mesecev) Tako da sem oplela kar se tiče crkljanja . V mojem primeru smo dali otroku čas, da se nauči sam zaspati. Se nisem nič obremenjevala s tem, kako ga bom razvadila, pa kako ga bom še pri petih letih na rokah uspavala itd. Menim, da z metodo "nadzorovanega" joka, ali kakorkoli temu že "strokovno" rečejo, ne naučiš otroka, kako se zaspi, ampak mu daš vedeti, da se na starše ne more zanesti, ker ne pridejo, kadar jih potrebuje. Otrok se ne nauči, ampak obupa. Kar ima lahko po mojem mnenju posledice na njegovi psihi. Aja, pa ne pristajam na izraz "izsiljevanje" pri nekajmesečnem otroku.
< Sporočilo je popravil krfjolca -- 23.2.2008 22:19:48 >
_____________________________
Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D
|