VANILI
|
kotiček žalosti in kesanja: kaj se je pa meni prej zgodilo... . pridemo noter, večerja, žabo spat, Živa stuširana in še malo riše, medtem ko jaz: perem posodo, sem na rr-ju in jem jagode. In med risanjem Živa reče, če bi se, kot včasih, mi3 objeli in si dali trojni lupček. Jaz, da takoj, samo da te jagode še pojem. In pojem jagode, pa pišem na rr. In ona,spet med risanjem, reče, če bi se šle obe k atiju na kavč pocrklat. In jaz, da takoj, samo še uno posodo pomijem. In ona gre na kavč, jaz pomijem posodo in nazaj na rr. In medtem Živa zaspi...
tako zelo hudo mi je, ker zamujam take trenutke. Ker ne zaznam trenutek, ki je pomembnejši od vsega drugega. Ker se nisem zganila...
potem sem šla k njej, ko jo je moj že nesel v posteljo in jo božala in ji šepetala, da jo imam rada da je ona moj zakladek... in solzne oči imela...
včasih sem tak gnoj od človeka...
in vedno se spomnim na pesmico od lane31 in njen post, ko je napisala,da je ta njena pikica blagoslov... joj... tudi Živa je blagoslov... ko bi le se večkrat tega zaedala in tudi kajkonkretnega naredila za trenutek v življenju...
_____________________________
The only man who had his work done by Friday, was Robinson Crusoe.
|
Natisni
). Enkrat začetek junija je bilo. Ful smo se meli lepo.
Imam milijon stvari, ki ji jih dajem v rokice, ker se ene naveliča v roku 5 sekund, pol se pa že obrača kje bo kaj druga potegnila. Pa tudi hlače je težko gor dat. Nima časa in se mi kar stegne v mojem naročju nazaj in začne trmarit- halo, sedem mesečni otrok pa trmica?
No, drugače je pa zlata, to pa jo morem pohvalit. 
več doji? 
Eh, saj ni važno... 
pa sta tut super na poročnih slikicah. Kaj se mi zdi al je tvoj 
