Freycha
|
vesela sem, da tiste punce, ki ste mi bile skozi teme že od prej simpatične in všeč in sem se dostikrat z vami strinjala, tudi tu delimo isto mnenje.
Tako, bom kar direktna: moj brat je gay. Ima partnerja, s katerim sta skupaj 6. let. Takega razumevanja, podpore, ljubezni, sloge težko najdeš v heteroseksualnih odnosih. Seveda najdeš, je pa redkost. Kar se njune ljubezni do partnerja tiče, bi jima bil marsikdo pošteno fovš. Živita v tujini, kjer niso priznane le registracije, ki je roko na srce zelo diskriminatorna, ampak se lahko tudi poročijo in posvojijo otroke. Poročila se bosta, to je dejstvo. Ali pa bosta posvojila otroka, je pa to njuna stvar in zaenkrat o tem ni bilo govora. Sploh zato, ker sta trenutno oba zaključila magisterij in se je brat podal v "delo", partner pa v doktorat.
Odkar sem na RR še toliko bolj spremljam pare, ki so skupaj samo zaradi otroka, ali pa, ker morajo biti skupaj. So nesrečeni, se varajo, ne premorejo trohice ljubezni, se celo pretepajo....... Pa si mislim, kaj je res toliko degeneriranih ljudi, ki imajo otroke samo zato, ker se jih mora imeti, potem pa otroc trpijo in so žrtve starševskih frustracij.
Jaz bi raje 100x zaupala otroka mojemu bratu in njegovemu partnerju, kot pa marsikateremu heteroseksualnemu paru, o katerem dnevno prebiram tu na RR........
Ko mi bo enkrat en podal tak argument, zaradi katerega bom razmišljala, da homoseksualni pari ne bi bili dobri starši, bom spremenila mnenje. Do takrat pa sem prepričana, da znajo biti dobri starši, da znajo podati dobro popotnico za življenje in da bodo otroka učili veliko večje strpnosti, kot marsikateri heteroseksualni par.
|
Natisni
