Tanja55
|
Ok, meni stvari zdej niso nic vec jasne...na zacetku sprasujes, kako naprej v tej situaciji, na koga se obrnit itd. itd.
Torej, kaj bi naredile ve v naslednji situaciji.
Mož in žena se ločita, žena je botra svojem nečaku (sin moževe sestre). Ker je ločitev grda, žena prekine stike z vso moževo družino, vljučno s svojim krščencem in mu ne želi biti več botra...
Kako naprej? Ali se lahko dobi drugega botra za otroka? Ima katera kakšen link? Podoben primer?
Po nekaj straneh nasvetov in razmisljanj dobimo tole:
Raho, saj veš, da če te piči kača se bojiš še zvite vrvi. In , ČE mi je nekdo , ki sem mu zaupala varstvo in vzgojo otroka obrne hrbet (saj veš, da nima tehtnega razloga), potem od takega človeka lahko pričakuješ še marsikaj. Zato sem sitna s temi papirji, da je uradno.
To , da bo nekdo drug prevzel vlogo botra v življenju malega je itak jasno.
Hm...zakaj smo pa potem iskali resitve in svetovali? ce je pa ze itak jasno kaj se bo zgodilo? Torej, kaj je dejanski problem in zakaj tale tema? mislim, da je predvsem problem v tem, da se cutis razocarano, da te je nekdo, ki si ga sama izbrala pustil na cedilu. Hja, se zgodi, vsem nam. A vendar, ob botrstvu pridejo se druge zadeve, ne samo cloveske a ne? ker gre za krscansko vero, je del vzgoje v pravi veri tudi odpuscaje in najlepsi zgled svojemu otroku bi dala, ce bi sama odpustila njegovi botri. Za njegov duhovni razvoj so najprej odgovorni starsi, potem se botri...in vec ko ima otrok v zivljenju ljudi, na katere se lahko zanese, lepse mu je. Torej, resnicno ne vidim vec problema tukaj, saj se na zadeve ze od zacetka gleda grdo bolj zaradi tvoje uzaljenosti kot pa zaradi otrokove prikrajsanosti za botro. Morda se motim, sam to razberem iz obeh tvojih postov.
Potem pa komentar se na tole,ker se ze glih ne morem zadrzat:
IZVIRNO SPOROČILO: noranate
Ko se enkrat odločiš za botro je to za vedno (po mojem) . Otrok nima pri tem nič. Sama sem botra deklici, katere družina se je zelo spremenila (na slabše) . Nimamo več stikov, pa se vseeno vsako leto spomnim dekličinega rojstnega dne in ji kupim darilo. Kaj potem z njim, mi je čisto vseeno. Jaz čutim dolžnost in ne glede na vse sem botra in to ni kar tako, kot zakon, ki ga prekineš!
Draga noranate, tako zakon kot krst kot botrstvo so za vedno, ocitno je krcanstvo tko narejeno, da je vse "za vedno", ce se mal posalim ...ampak zal se ne morem strinjat, da je botrstvo v logiki tvoje hierarhije vredno vec od zakona. Zakon je zakrament, medtem ko botrstvo ni. Hkrati pa velja, da se zakon ne prekine se ga lahko samo spregleda (misek je ze vse na to temo napisala, ne bi ponavljala). Torej, moti me tvoja analogija botrstva z zakonom, ker v moji logiki ne drzi. Da pa je botrska dolznost opravljena z vsakoletnim darilom (za katerega ti je potem tud cist vseeno, kam gre) pa ...Resno, ne gre mi vkup, da zakon je nekaj "kar tako" botrstvo pa kot vzgoja v veri se odpravi z darilom...in to je vec vredno od zakona
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Kako je to uspelo pa ne bom pisala, ker nisem pripravljena v seciranje, ki ga ti vedno pripraviš že vnaprej, sploh kar se vere tiče.
No v primeru imotentnosti tako ni problema
. 
