*blu*
|
Živjo! Sem videla, da sem že med pogrešanimi. No sedaj sem si pa le vzela malo časa, da kaj napišem. Kar se tiče dojenja, je moje mnenje tako: mleka res nikdar ne zmanjka, če otroka pristavljaš in je sigurno dobre kvalitete, ne glede na to kaj ješ. Problem je če si zraven živčen. Meni se zdi, da ko te začne skrbeti al je dosti al ne, a je to ali uno, to je že skoraj začetek konca. V bistvu je res najboj da ne premišljuješ pa je. Pri prvi moji tamali sem videla, mleka ni bilo v izobilju, pa sem jo pristavljala pa je bilo bolje, pa se je začela zbujati ponoči, pa sem rekla sigurno se ne naje in sem že posegla po dodatku in potem zapadla v začaran krog. Nekje do petega meseca sem vztrajala malo joška malo AM. Pri Hani sem se odločila da se ne bom ukvarjala z vsemi možnimi varijantami. Odločila sem se da bom dojila in dojim, čeprav tukaj se je pa pojavil en drug problem. Prejšnji mesec tamala noče jesti, ko vidi joško v jok. Sem že mislila, evo konec. Po dveh dneh bojev jaz dobim menstro. Potem je bilo še par dni tako tako nato pa normalno naprej. Ta mesec enako, ko dobim otrok noče jesti. Dojenje ali ne- ne splača se sekirat. Drugače smo pa ok. Poletje smo orng izkoristili. Z morja smo prišle šele proti koncu septembra. Hana raste, lepo se že vali, uživa v vozičku odkar je nimamo več v košari. Naslon ima dvignjen na prvo stopnjo da vidi okrog sebe. Sara tudi zaenkrat ni še imela kakšnih ljubosumnih izpadov, tako da je res fajn. Na srečo je naša Hana res en zelo potrpežljiv in dobrovoljen dojenček. Spat gre vsak dan med 7 in 8 in spi včasih do enih, včasih do treh, se podojiva in potem do 6 ali 7. Samo dudo ji je treba včasih večkrat včasih manjkrat popravit. Spi pa v svoji postelji, v bližini najine. Zaenkrat nam gre kar super, upam, da bo tudi naprej tako. Želim vam lep dan
_____________________________
Sprememba je kot vdih kisika, ki te poživi.
|