petrca2507
|
Najprej čestitke vsem novim mamicam. Potem pa še pozdravček vsem skupaj. Midve sva končno doma 
Vam napišem, kako je vse skupaj potekalo, potem grem pa malo počivat:
Začelo se je z manjšo krvavitvijo v soboto dopoldan. Ker nisem vedela, kaj to pomeni, sem se šla pokazat v P, kjer so mi rekli da gre za čep in da se MV mehča. Kolegova mami mi je priporočala, da grem v miru domov in čakam na redne popadke. Prvi popadki so bili v noči iz sobote na nedeljo, ampak ni bilo tako hudo, da bi mogla letet. V nedeljo se je blaga krvavitev tekom dneva nadaljevala. Ponoči pa so bili popadki že močnejši, ampak sem do jutra počakala (moj dragi je tako lepo spal, da ga nisem hotela budit  ). Zjutraj sva si še vzela čas za zajtrk, jst sm poklicala svojo G, da me ne bo na pregled, ampak greva v P.
V P sva prispela ob 7:45 in celo večnost čakala na sprejem. Po sprejemu so me poslali na CTG, kjer je bilo spet treba čakat. Ob 10:30 končno pridem na vrsto za CTG, kjer so se risali manjši popadki. Sledilo je čakanje na ginekološki pregled v triaži. Tukaj je šlo malo hitreje. G me je pregledala in rekla "ja čestitam, vi ste odprti 4cm, kar preoblecite se, gremo rodit". V vmesnem času sta bila kolega in njegova mami že obveščena o vsem in me je dr. Cerarjeva pričakala v pritličju ter me skupaj s sestro pospremila v 1. nadstropje. Mal sva poklepetali, potem je pri meni sledilo klistiranje, ona pa je v tem času rihtala porodno in poiskala babico.
V porodno (dobila sva klimatizirano Mercatorjevo) sva prispela ob 12.20, kjer so me priklopili na CTG in beležili popadke. Ker od jutra nisem nič jedla, sem dobila flašo vitaminčkov v žilo (babica se je zafrkavala, da je cedevita). Ker se popadki niso stopnjevali, so mi okoli 13h dali umetne, malo čez 14h pa je prišla še anasteziologinja, ki mi je naštimala Ultivo (me je spraševala, če ne bi raje vzela EA) ter mi razložila kako deluje, kako se dozira, ... In potem se je začelo. Popadki so se stopnjevali, vsak naslednji je bil daljši, jaz pa sem bila s pomočjo Ultive v sedmih nebesih.
Na uro nisem imela več časa gledat, tako da ne vem točno, kdaj je Ultive zmanjkalo in smo čakali anasteziologinjo (ki je v sosednji sobi vodila CR dvojčkov) na nov odmerek. To čakanje je bilo eno najdaljših v mojem življenju. Popadke sem komaj predihavala, bila sem vsa mokra, od bolečin sem napol tulila.
Ko je bila glavica že čisto pri "izhodu", so me odklopili od vseh cevk. Pri iztisu sem se kar dobr matrala, saj mala ni in ni šla ven. Jaz sem jih vmes spraševala, če ima tako veliko glavo, da ne gre, al kaj je narobe. Menda sem se skoraj 2 uri matrala z iztisom glavice. Mala je najprej rinila ven z obrazom, potem so jo obračal, ob 19:30 pa je končno pokukala z glavico na svet. So me vprašal, če jo bom pobožala, mene pa je že tako bolel vse, da sem jim rekla, nej jo samo hitr ven potegnejo. Sledil je še iztis teleščka in tako je bila ob 19:40 uradno rojena.
Ko sem jo dobila na trebušček, so se mi seveda ulile solze, potem pa me je od izčrpanosti in napora začelo tresti. Malo so izmerli, stehtali, potem pa jo pustili pod lučko, saj se je pri meni malce zakompliciralo. Ko je bila porojena posteljica, so jo pregledovali in ugotovili, da nekaj ni OK. Spomnim se, da je kar naenkrat v porodno priletelo 6 oseb (4 sestre, zdravnica in anasteziologinja), na posteljo so namontiral nogice, postelja se mi je od riti dalje podrla, mojega dragega pa so prosili, da zapusti sobo. Po skoraj uri in pol sem se zbudila, dragi je sedel na kavču z malo v naročju, mene pa so priklapljali na cevke. Dobila sem 3 enote krvi in še 2 drugi flaši infuzije. Povedali so mi, da posteljica ni bila v celoti porojena, hkrati pa sem začela krvaveti. Izgubila sem 1,8 litra krvi. Ko so mi priklopili prvo enoto transfuzije sem jim rekla, da sem si že tekom preteklih let delala zalogo (sem redna krvodajalka) in da ni bilo zaman. Vsi so se mi smejali, saj so bili veseli, da sem se kljub vsemu še pripravljena hecati.
V porodni smo počakali, da so se flaše transfuzije izpraznile, potem pa so me pripravili na prevoz na oddelek, kamor sem prispela okoli polnoči.
Takole, to je moja dolga porodna zgodba, ki žal ni najlepša in upam, da nisem katere ustrašila. Pri meni je prišlo do daljšega poroda, ker sem imela ozko maternico. Mala pa je bila že prenizko, da bi delali CR.
Rehabilitacija je potekala dobro, bila sem na C oddelku, kjer so bili vsi presenetljivo prijazni do mene (mogoče zaradi kolegove mami ), tako da sem se imela kar lepo. Mala je bila skoz pridna. Imeli sva težave z dojenjem, saj jaz dolgo časa nisem imela niti kapljice mleka, tako da je bila hranjena na flaško. Šele v četrtek (dan pred odpustom) se je pokazalo nekaj kapljic in sem hodila na črpanje na 3 ure. Sestre in zdravnica sta mi svetovali da nadaljujem s črpanjem na 3ure dokler ne bo več mleka in ga zaenkrat kar kombiniram z dodatkom. Nika se zbuja na približno 4 ure, pridno poje svoj obrok, malo gleda okoli in telovadi, potem pa zaspi.
Jaz sem trenutno pri mojih starših na Igu, kjer imam all inclusive ponudbo. Pa še z mojim dragim imava več časa zase in malo, tko da bova uživala, če so se nama ponudili. 
_____________________________
www.petrca.net
|
Natisni
in mamica 
tudi meni se je osebje na C oddelku zelo dopadlo, predvsem 2 fanta, ki obvladata vse skupaj. uživajte v cartanju in se tipkamo med mamicami
. 
, da sem samo gledala in občudovala, da tudi moški lahko hudo dobro obvladajo to delo, obema pa je tudi jezik tekel kot namazan, tko da smo se pri nas v sobi zelo zabavali
- malinov čaj, hoja po stopnicah, hitra hoja, ananas, grozdje, luna bi že tut lahk imela vpliv... 
zamuja. Danes smo ves dan belili, pospravljali in pomivali, pa razen tega da me boli križ, s katerim imam od nekdaj težave, se nič ne dogaja. 
saj če bentim itak nič ne pomaga, pa itak je verjetno lažje pešakat, dokler sem še paketek, kot potem z malim v naročju gor in dol. 
