zupica
|
glede sprehodov zunaj. midva sva ostala v bolnišnici malo dlje (1 teden) zaradi prevelike izgube krvi, tako da sva šla na sprehod prvi dan po prihodu domov - bilo pa je to sredi novembra - na začetku za 10 minut, potem pa vsak dan podaljšuješ ni vam treba čakat dva tedna, če se le ve dobro počutite in je dete zdravo - poleti pa je še toliko lažje. sicer resda ne greš sredi najhujše vročine ... mi smo hodili vsak dan, tudi trikrat, na sprehod (prav tako pozimi, ko je bilo -18) in je dete še vedno zdravo, brez bolezni. tako da odpornejši bodo, čim več boste zunaj. tako da, fluf, lepo prosim ne prebiraj preveč zastarelih knjig pa brez zamere glede "prijaznih nasvetov celotne žlahte": na začetku sem se počutila, da ne znam nič narediti - ne vem, kdaj je dete lačno, kdaj bi spalo, kdaj ga je treba preoblečt - kup pametnih nasvetov (da ne bom koga izpostavljala ...). pa kako naj oblečem dete, ko grem ven (največ nasvetov sem dobila od ženske, ki je še vedno brez otrok in, seveda, tašče ...). potem sva se preselila v svoj del hiše in šele zdaj se resnično počutim mama neprecenljivo kdor je živel v skupnem gospodinjstvu, se mu vsaj pribilžno sanja, kako je to naporno ... mihelinka: pri nas so bili grozno veseli, ker je bil fantiček (in ne kot je bilo prvotno povedano - punčka). ker je vendarle moški taglavni (pač primitivno razmišljanje ...). zdaj bi pa radi punčko! halo?! je otrok po naročilu? pa ne razumejo še tega, da spol otroka ni v človeški nameri, ampak je to naraven proces izbire najprimernejšega kandidata. ah ja ... drugače pa vsem lep pozdrav
|